Podjetja na lestvici ustvarijo dvakrat večjo dodano vrednost od povprečja.

Ljubljana – Bonitetna hiša i je po štiriletnem premoru znova izbrala 50 podjetij z najvišjo bonitetno oceno. Še leta 2007 je bilo podjetij z najnižjim tveganjem devet odstotkov, lani le še 1,2 odstotka.

Bonitetna hiša i, d. o. o., ocenjuje slovenske družbe po metodologiji ameriškega Dun & Bradstreeta, ki je največja bonitetna agencija na svetu. Med letoma 1996 in 2007 so s seznama petdesetih družb vsako leto izbrali tri, ki so dobile naziv rating leta. V času finančne krize so izbiro prekinile, saj je bila preveč tvegana – poudarjajo, da je marsikatero podjetje nepričakovano čez noč zabredlo v težave.

Kriza je tako zdesetkala število družb z najvišjo bonitetno oceno: leta 2007 je bilo takšnih še devet odstotkov, lani le še dober odstotek. A razmere so zdaj že dovolj stabilne za ponoven izbor najboljših. Izmed petdesetih najboljših podjetij bodo prihodnji teden izbrali deset finalistov, nato pa tri zmagovalce.

Ocene bonitetne hiše i povedo, kakšna je verjetnost, da neko podjetje svojih obveznosti ne bo več sposobno poravnavati v naslednjih 12 mesecih. Tako so primerne predvsem za sprejetje odločitev o sodelovanju s potencialnim poslovnim partnerjem, in ne za dolgoročne investicije, razlaga Andrej Brvar z omenjene bonitetne agencije. Ocene so sestavljene iz številk od ena, ki pomeni najvišjo bonitetno oceno, do štiri.

Pri družbah z najnižjo oceno je verjetnost stečaja v naslednjem letu več kot 70-odstotna. Drugi del ocene predstavljajo črke od A do H, ki označujejo višino financ oziroma lastnega kapitala podjetja. Vsa podjetja na lestvici imajo oceno A, torej imajo več kot 600.000 ameriških dolarjev lastnega kapitala. Brvar to upravičuje z raziskavami, ki dokazujejo, da je verjetnost stečaja kapitalsko močnih podjetij manjša kot pri tistih z manj lastnih sredstev.

Analitiki pri ocenjevanju najprej upoštevajo »trde« podatke, kot so računovodski izkazi in stanje na bančnih računih podjetja, nato pa na podlagi neoprijemljivih podatkov, kot je podoba družbe v medijih in kredibilnost vodstvenega kadra, oceno bodisi zvišajo bodisi znižajo. Pri izbiri 50 najboljših na koncu upoštevajo tudi enakopravno zastopanost panog. Brvar poudarja, da imajo družbe na seznamu dvakrat večjo dodano vrednost na zaposlenega od slovenskega povprečja, so bistveno bolj likvidne in so precej manj zadolžene – povprečno imajo 65 odstotkov lastniškega kapitala, medtem ko je povprečje slovenskih družb le 16 odstotkov. Na lestvici tudi sporna veledrogerista

Med 50 veličastnimi sta tudi dobavitelja zdravil Salus in Kemofarmacija, proti katerima urad za varstvo konkurence od septembra 2010 vodi postopek zaradi kartelnega dogovarjanja. Andrej Brvar izbor utemeljuje z zgodovinsko počasnostjo odločanja urada, saj meni, da morebitna denarna kazen veledrogeristov prihodnje leto ne bo prizadela. Obenem jima pravladujoč položaj na trgu zagotavlja stabilno poslovanje, kar pripomore k dobri bonitetni oceni. Za njuno uvrstitev na lestvico pa so se odločili tudi zaradi relativno slabšega položaja podjetij v drugih panogah trgovinske dejavnosti.