Petrol bo delničarjem izplačal 10,10 evra bruto za delnico

Uprava je predlagala 9,10 evra bruto, delničarji so potrdili nasprotni predlog Soda in Kada.

Objavljeno
24. april 2014 09.38
Posodobljeno
24. april 2014 09.38
Slovenija, Ljubljana, 05.04.2011. Poslovna stavba delniske druzbe Petrol d.d.. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
V. T., gospodarstvo
V. T., gospodarstvo

Ljubljana – Petrol bo skoraj ves lanski bilančni dobiček namenil za izplačilo dividend, so na današnji skupščini odločili delničarji. Namesto 9,10 evra bruto na delnico, kolikor je predlagala uprava, bo dividenda evro višja – 10,10 evra bruto za delnico.

Podobno kot lani, sta nasprotni predlog o izplačilu višjih dividend vložili paradržavni Kapitalska in Slovenska odškodninska družba, ki skupaj obvladujeta malo manj kot tretjino Petrola (28,6 odstotka). Z njunim predlogom je soglašalo kar 87,2 odstotka na skupščini prisotnih delničarjev, kar pomeni, da bo Petrol tudi letos delničarjem razdelil večino od lanskega bilančnega dobička v skupni višini 20,9 milijona evrov. Gladko je potekalo tudi glasovanje o razrešnici upravi in NS za delo v lanskem letu. Skupina Petrol je lani ustvarila 3,9 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot leta 2012, medtem ko se je čisti dobiček znižal za dva odstotka na 52,8 milijona evrov.

Še letos plin iz Petišovcev?

Skupščine Petrola že tradicionalno ne minejo brez vprašanj delničarjev upravi, tudi letos je bilo tako. Delničarja Mirana Mejaka je denimo zanimalo, kakšne načrte ima Petrol v Petišovcih pri Lendavi, kjer skupaj z angleško družbo Ascent Resources išče zaloge plina, morebiti tudi nafte. Mejak je ob tem okrcal državo, da namesto da bi izdatno financirala iskanje in morebitno proizvodnjo plina, je pasivna. Slovenska vlada je edina na svetu, ki ignorira najdišča nafte in plina, pa čeprav ima izvorne pravice za vsa morebitna rudna bogastva na ozemlju države.

Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola, je pojasnil, da trenutni testni vrtini v Petišovcih, ki sta zaprti, po ocenah koncesionarja zadostujeta za desetkratne letne potrebe Slovenije po plinu. Če so te ocene prave, kar se bo izkazalo šele ob začetku proizvodnje, bi lahko Slovenija za približno petino zmanjšala uvoz te surovine. Berločnik upa, da bo pridobivanje plina v Petišovcih steklo še letos. »Če bo pritisk v vrtini padel, pomeni, da ocene o zalogah niso bile prave,« je delničarjem povedal Berločnik.

Predstavnika društva MDS Rajka Stankovića pa je zanimalo, kdaj bo država odpravila prodajne marže na pogonska goriva, kar bi se pokazalo v morebitni rasti dobička in tudi vrednosti delnice Petrola. Če bi Slovenija liberalizirala trg, bi lahko pobrala več davka, Petrol bi se lahko hitreje razdolžil, pri privatizaciji Petrola, ki se nakazuje, pa bi po mnenju MDS dosegli tudi bistveno višjo kupnino in hkrati bolj napolnili pokojninsko blagajno.

»Naši kupci že razmišljajo, kje bodo točili gorivo,« je delničarjem med drugim povedal Berločnik in spomnil, da se pri nas o liberalizaciji trga razpravlja že vrsto let. Regulacijo marže je marca letos odpravila tudi Hrvaška, Slovenija pa vsako leto oktobra podaljšuje uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, smo med drugim slišali na skupščini.