Petru Kotarju se manever s prisilko ni posrečil

Trboveljsko družbo energetskega lobista Kotarja STTIM najbrž čaka stečaj.

Objavljeno
21. januar 2016 16.18
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Štirimesečni manever s poenostavljeno prisilno poravnavo v trboveljski STTIM se energetskemu lobistu Petru Kotarju ni izšel. Ker ni vložil zahteve za njeno potrditev, kar pomeni, da mu med upniki ni uspelo zagotoviti dovolj podpore, je sodišče postopek zavrnilo. Večina delavcev je na čakanju doma, neuradno pa naj bi Kotar v kratkem na sodišče podal predlog za stečaj.

Včeraj neuradnih informacij ni bilo mogoče preveriti niti pri Petru Kotarju, ki STTIM obvladuje s sinom Boštjanom, niti pri največjem posamičnem upniku Gabrijelu Brezovarju. Brezovarju, ki ni pristal na četrtinsko poplačilo v prisilni poravnavi, STTIM dolguje kar 808.000 evrov. Brezovar, sicer znani zasavski dobrotnik, jih je Kotarju posodil prek svoje družbe MTO. Z zadnjega dostopnega seznama terjatev je razvidno, da ima do STTIM 279 upnikov za 4,38 milijona evrov terjatev, med njimi tudi okrog sto fizičnih oseb, ki jim STTIM dolguje od dobrih štirih tisočakov do nekaj sto evrov. Terjatev v višini skoraj 47 tisočakov je prijavil tudi prokurist Matej Kordelič, direktorica STTIM Barbara Kranjec in sam Peter Kotar imata le nekaj tisočakov vredne terjatve. STTIM pa je v času poslovanja očitno najemala tudi detektive: enemu celjskih dolguje okrog 800 evrov.

Če je načrt popolačila predvidel, da bi v primeru uspešne prisilke upnike v petih letih poplačali 25-odstotno, se ti upravičeno bojijo, da bodo v primeru stečaja STTIM ostali brez vsega. STTIM namreč nima premoženja: v najemu od Kotarjeve ljubljanske družbe Sol Intercontinental ima tako stroje kot zidovje. Iz tega naslova je Sol v prisilki prijavil 280 tisočakov terjatev. Druga najvišja je dobrih 400 tisoč evrov vredna terjatev Sberbank, Zpizu dolgujejo 130 tisočakov, Fursu 120 tisočakov ...

Po lanski bilanci stanja so opredmetena osnovna sredstva STTIM vredna dober milijon, še milijon pa naj bi bile vredne umetniške slike ter skulpture, ki predstavljajo "vložek v kapital STTIM". Sol po podatkih iz baze Gvin sicer posluje solidno: v 2014, ko je STTIM zaključila s skoraj polmilijonsko izgubo, je Sol imel 1,7 milijona prihodkov in dobrih 170 tisočakov plusa.

Po desetih letih lokaciji STTIM z okrog sedemdeset zaposlenimi grozi, da se bo še v tretje ponovila ista usoda: propad. Peter Kotar je namreč STTIM, hčerinsko družbo STT Strojegradnje kupil v stečajnem postopku. A tudi za Strojegradnjo je tedaj že bila ena kalvarija - stečaj nekdanje "zvezde" zasavske strojne industrije Strojne tovarne Trbovlje, ki je še sredi 80. let štela tisoč petsto delovnih mest.