Na tokratni skupščini je bilo prisotnega 98,54 odstotka kapitala. Poleg pooblaščenca Laščanov sta bila tudi pooblaščenca malih delničarjev, ki sta si vzela čas za razpravo o poslovanju pivovarne. Upravi sta postavila vrsto vprašanj, denimo o upadanju prodaje piva, padcu deleža izvoza, deležu trgovskih blagovnih znamk, rastočih stroških za marketing, sponzorstvih, plačah, zaposlenosti, določenih postavkah iz poslovnega poročila, koncesnini, načrtih bodoče organiziranosti Uniona, perspektivah za male delničarje, ki še imajo delnice Uniona ...
Predsednik uprave Pivovarne Union (in Pivovarne Laško) Dušan Zorko je med drugim pojasnil, da je Pivovarna Union nizko zadolžena stabilna družba z zelo ugodnim količnikom med EBITDA in neto dolgom. Vendar banke niso nanjo nikoli gledale ločeno, ampak kot na del skupine, z vsemi težavami vred. Ki pa so se po prodaji Mercatorja začele zmanjševati; stekla je odprodaja nepotrebnega premoženja in naložb.
Čeprav je bilo leto za industrijo pijač izjemno neugodno, poleg tega pa se je spremenila struktura porabe vseh vrst pijač na vseh trgih, je lani družba poslovala pozitivno. Količinsko je prodaja piva sicer upadla, ne pa tudi tržni delež Pivovarne Union. Na vprašanje o morebitni povezavi Uniona in Laškega je Zorko odgovoril, da uprava že dalj časa išče pravo organizacijsko-lastniško strukturo in dela vse, da bi na koncu dosegli edino racionalno in logično združitev obeh pivovarn. Večina poslovnih funkcij, tudi uprava, je že centraliziranih, pravna združitev pa je v rokah novega lastnika, Heinekena.
Ali uprava pričakuje od države odškodnino za preteklo preprečitev prodaje Mercatorja, je zanimalo delničarja. Zorko sicer ne ve, kako bo odločilo sodišče, a pričakuje določeno poplačilo. Koliko je to upoštevano v kupo-prodajni pogodbi s Heinekenom, niso povedali, saj je dokument še poslovna skrivnost. Pa se bankam že kaj kolca po Pivovarni Laško? Močno, je pribil Zorko, saj dobrih firm, ki bi v domače banke plasirale denar, pač ni na pretek.