Plastična embalaža bo še večji problem razvitih držav

Recikliranje: zaradi negospodarnega ravnanja s plastiko v EU na leto izgubimo od 70 do 107 milijard evrov.

Objavljeno
18. februar 2018 20.09
infografika
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Januarja je evropska komisija je predstavila prvo strategijo za boj proti plastičnim odpadkom. Približno v istem času so iz Velike Britanije poročali, da se v zbiralnicah odpadkov in v pristaniščih kopičijo kupi plastike za recikliranje (ali sežig), ki ne najdejo kupca.

Prebivalci Evrope na leto odvržemo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 odstotkov se je reciklira, od tega velik delež v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi. Do vključno lani je velik del naše odpadne plastike končal na Kitajskem. Razmere so zdaj drugačne, saj je Kitajska od 1. januarja prepovedala uvoz plastičnih (in še nekaterih) drugih odpadkov.

Ukrep ponazarja spreminjanje gospodarske strukture azijske velikanke, ki že dolgo ni več poceni tovarna sveta, še manj pa želi biti njegovo smetišče. Uvoz plastike so omejevali že od leta 2013, kljub temu je na Kitajskem končala v predelavi kar polovica plastičnih odpadkov, ki so potovali po svetu.

Škoda uvoza večja od koristi

Gotovo je imela v preteklosti tudi Kitajska korist od uvažanja odpadkov. Predvsem plastiko je bilo namreč mogoče reciklirati in tako pridobiti material, ki so ga nato uporabljala domača podjetja. Vendar so zdaj oblasti presodile, da so težave nepremišljenega »razvoja« precej večje od koristi.

Kitajski ukrep bo največje države izvoznice odpadkov najbrž prisilil, da se začnejo spopadati s svojimi težavami. Ena največjih je gotovo odvisnost od plastike, ki smo ji lahko priča na vsakem koraku. Tudi izdelovalci plastičnih izdelkov bodo morali prevzeti svoj delež odgovornosti za škodo, ki jo utrpi okolje.

Evropska komisija tako želi omejiti plastiko za enkratno uporabo, namerno uporabo mikroplastike in odpadke z ladij. Le pet odstotkov vrednosti plastične embalaže ostane v gospodarskem ciklu, preostalo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi, kar po izračunih komisije na leto stane od 70 do 107 milijard evrov. Tako se večina plastike v Evropi, okoli 70 odstotkov, znajde na odlagališčih in v sežigalnicah, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov za recikliranje.

Omejitve za plastiko

Z recikliranjem vseh plastičnih odpadkov na svetu bi na leto lahko prihranili 3,5 milijarde sodov nafte na leto. Recikliranje milijona ton plastike ima enak učinek kot umik milijona avtomobilov s cest, pojasnjuje komisija. Temeljni cilj nove strategije je zato zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali ponovno uporabo, in to na stroškovno učinkovit način.

Ti cilji ne bodo škodili gospodarstvu, ampak naj bi to bila priložnost za velik plastikarski sektor v EU, ki zaposluje 1,5 milijona ljudi in je imel leta 2015 340 milijard evrov prometa, so prepričani v komisiji.

Uresničevanje ciljev bo komisija podprla z dodatnimi sto milijoni evrov v programu Obzorje 2020 za financiranje ukrepanja skladno s strategijo. Do zdaj je v tem programu za podobne cilje že namenila 250 milijonov evrov.

EU je sicer v preteklosti že ukrepala na tem področju, na primer z omejitvijo uporabe plastičnih vrečk. Decembra lani je tudi dosegla politični dogovor o cilju, da se do leta 2030 reciklira 55 odstotkov plastične embalaže.

Damjan Viršek