Po diodah so prišle rakete

Iz Iskre je vstal Katapult, ki daje nov pospešek trboveljskemu gospodarstvu.

sre, 03.01.2018, 07:00

Trbovlje – Tovarne za množično zaposlovanje žensk so povojno obdobje Zasavja zaznamovale skoraj enako, kot ga je rudarjenje z moško delovno silo. Toda tako kot so nastajale in živele, so ženske tovarne tudi umirale: v senci premoga in energetike. Zdaj na njihovih pogoriščih rastejo podjetja, ki dajejo nov zagon regiji: iz Iskre je vstal Katapult.

Da bi tudi v praksi dokazali v jugoslovanski ustavi zapisano žensko enakopravnost, so po drugi vojni po državi ne glede na dostopnost surovin, znanja in strokovnega kadra kot gobe po dežju rastle tovarne za ženske – večinoma s področja obutvene in tekstilne industrije. Prvo takšno v Zasavju je leta 1954 dobilo Zagorje – Tovarno konfekcije Sava, leta 1963 se ji je pridružila Liscina »šivalnica modrčkov«, tržiški Peko je obrat odprl leta 1970 v Trbovljah, isto leto so v zagorski Delozi začeli šivati zaščitne obleke, 1972. je sevniška Jutranjka zgradila obrat za šivanje otroških oblačil na Dolu pri Hrastniku, leta 1974 pa je v Ipozu v Trbovljah stekla še proizvodnja zaščitnih rokavic.

Izjema med vsemi je trboveljska Iskra, tovarna polprevodnikov, z letnico začetka gradnje 1964. V njej sta moči združili občina in matična Iskra iz Kranja. Znanje je bilo šele treba pridobiti, saj ženske niti približno niso poznale »bodočih produktov« – diod, tranzistorjev in selenskih elementov. Diode so bile tedaj, kar je danes vesoljska tehnologija v trboveljskem Dewesoftu, ustanovitelju Katapulta, podjetniškega pospeševalnika, ki daje nov pospešek trboveljskemu gospodarstvu.


Delo v Iskrini tovarni. Foto: Dokumentacija Dela

Katapult za preporod

V delu prostorov, kjer sta v 90. letih druga za drugo propadli dve Iskrini tovarni, še vedno deluje tovarna polprevodnikov v nemški lasti Diotec s približno 90 zaposlenimi, pretežno ženskami. V delu prostorov pa je Dewesoft lani na 1500 kvadratnih metrih odprl pospeševalnik Katapult. Kjer so nekoč sestavljali diode, danes nastajajo drzne ideje. S Katapultom se v trboveljskem gospodarstvu ponavljajo Iskrini pionirski časi.

Dvomilijonske investicije vanj se je Dewesoft namreč lotil v času, ko je bil v Zasavju brez dela vsak peti, med mladimi pa skoraj vsak drugi. Po zadnjih podatkih je v Trbovljah le še 3900 delovno aktivnih. Deset podjetij znotraj Katapulta je lani skupaj ustvarilo približno 4,2 milijona evrov prihodkov, od tega večino Chipolo, kjer je zdaj že 44 zaposlenih. »Edini smo, ki pomagamo pri razvoju projekta od prototipa do končnega izdelka, in edini, ki se osredotočamo na fizične izdelke ter v zameno ne vstopamo lastniško v podjetja. V bistvu ne dajemo denarja, ampak zagotavljamo storitve,« našteva posebnosti Katapulta direktor Jernej Pangeršič.


Direktor Katapulta Jernej Pangeršič. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Od pice do masaže zapestij

Zasavska zagonska podjetja, ugotavlja Pangeršič, ne odstopajo od drugih – razen da orjejo ledino v krajih, zapisanih težki industriji. Ironate je v enem letu prodal 140.000 posod za peko pice, Zoyo Baby uspeva s pametno napravo za dojenčke, David Knez pa je za to, da je svojo edinstveno vezalko patentiral tudi za »mednarodno prihodnost«, plačal 60.000 evrov.

V Hillstriku se po besedah Janeza Forteta poleg razvijanja produkta ubadajo z zakonodajo, ki na naših smučiščih omejuje uživanje na »kolesu s tremi smučmi«, v SOS šoli pa bi si, pravi njen »motor« Alenka Knez, želeli matematiko bolj priljubiti otrokom, saj je od dvajsetih osmošolcev ne mara kar šestnajst. MonoDAQ razvija merilne instrumente, Hangar Aviacija posebne vozičke za premik letal, Pravi um pa napravo za masažo zapestij, okvarjenih od računalniških mišk, tobiar. Uspehe nizajo tudi v Aereformu in Chipolu: prvi je simulator letenja nadgradil s simulacijo poleta Brnik–Zasavje, drugi pa letos v sodelovanju z ameriškim partnerjem načrtuje prvo pametno denarnico …

Prijavi sovražni govor