Po osmih letih dočakali stotino regresa

SGP Zasavje v stečaju, delavci prejeli 1,04-odstotno poplačilo regresa.

Objavljeno
07. marec 2018 19.29
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Trbovlje - Več kot 120 delavcev nekdanjega gradbenega podjetja v Zasavju so v teh dneh presenetila nakazila regresa na bančne račune, ki bi ga morali dobiti pred osmimi leti, tik preden je podjetje propadlo. A še bolj kot nad nakazili so presenečeni nad zneski: poplačilo je 1,04-odstotno, bruto regres pa temu primeren: od 3,20 do 7,70 evra.

Gre za končni načrt prve splošne razdelitve, v okviru katerega je bilo med štiristo upnikov razdeljenih sicer dobrih 150 tisočakov od priznane glavnice za regres in druge navadne terjatve; skupaj jih je bilo priznanih za nekaj več kot 14 milijonov evrov - od 24,5 milijona prijavljenih terjatev. Dobra tretjina poplačil iz tokratne razdelitve odpade na slabo banko, na katero je del terjatev do SGP prenesla NLB: kar 69 tisočakov. Vseh prijavljenih terjatev do SGP Zasavje je bilo za več kot 34 milijonov, priznanih pa 28 milijonov evrov.

Med nekdanjimi delavci s tokratnega seznama je tudi 120 tistih, ki so jih le kakšno leto pred stečajem »matere« prezaposlili na hčerinsko družbo SGP Zasavje Invest. »Kot bi se z bagatelnim poplačilom regresa matične družbe norčevali iz nas,« pravi eden prezaposlenih, ki se še danes čutijo opeharjene.


Bivši samski dom SGP Zasavje bo občina po samo desetih mesecih prodala. Foto: Polona Malovrh/Delo

Hčerinska družba namreč razen 700 tisočakov vredne računalniške programske opreme ni imela drugega premoženja, zato so se prezaposleni ob stečaju hčere v nasprotju s 25 delavci, povečini tik pred upokojitvijo in invalidi, ki so ostali v SGP Zasavje, obrisali pod nosom tudi za odpravnine in tri plače skupaj z malico in potnimi stroški. Izgubili so tudi vse delnice v matičnem podjetju, ki so jih kupili iz prihrankov oziroma z najetimi posojili. Odplačevali so jih še dolgo po tem, ko podjetja že nikjer več ni bilo.

Preoptimistične napovedi

Čeprav je stečajna upraviteljica Ksenija Toplikar Zorn konec stečajnega postopka za trboveljske gradbince v zadnjih štirih letih napovedala že nekajkrat - nazadnje za marec 2017, so se napovedi vsakič izkazale za preoptimistične. V tem času se je, kot pravi Zornova, pokazala kopica objektivnih razlogov, zaradi katerih konec stečaja ni bil mogoč v predvidenem roku. Najprej se je zavlekla prodaja premoženja, ki v času slabih gospodarskih razmer po letu 2010 niti po večkratnih poskusih ni šlo v promet. Zato so poslovna stavba gradbincev v Trbovljah in parkirna mesta v objektu Čebelica v Ljubljani v 2016 prešli na ločitvenega upnika.

Postopek je zavlekel tudi nepravdni postopek, vezan na vpis etažne lastnine, v katerem se je znašel stečajni dolžnik. Z ene sodne instance na drugo je potovala tudi pravda Kovinoplastike Piskar iz Mengša, prav tako v stečaju. Višje sodišče je na koncu odločilo, da terjatev do SGP obstaja, in sicer v višini 250 tisočakov. Tudi SGP Zasavje je v stečajnih postopkih Gradisa skupine G in Nizkih in rudarskih gradenj prijavilo skoraj 195 tisočakov terjatev, od teh samo do Gradisa 176 tisočakov. Najbrž jih ne bo nikoli videl.