Po številu zagonskih podjetij na prebivalca se lahko kosamo z najboljšimi

Naša država se lahko pohvali z uspešnimi zgodbam na svetovni ravni, med katere štejemo podjetja, kot so Zemanta, Outfit7 in Celtra, ki so jo uvrstila na globalni zemljevid zagonskih podjetij. Slovenske zagonske ekipe puščajo sledi tudi v vseh pomembnejših pospeševalnikih po svetu.

Direktor pospeševalnika ABC Dejan Roljić pravi, da je težko določiti, kje je Slovenija na svetovnem zemljevidu zagonskih podjetij. »Slika se zelo hitro spreminja, saj veliko držav prodira in vlaga v ta segment. Če se primerjamo z Avstrijo, Hrvaško, Italijo in Madžarsko, bi rekel, da smo kar visoko,« razmišlja Roljić in dodaja: »Predvsem v zadnjih dveh letih, ko se je izoblikoval ekosistem, prihajamo na svetovni zemljevid zagonskih podjetij. Menim, da se bo v enem letu pokazalo, kako močni smo v resnici. Slovenija je v vzponu in bo na svetovnem zemljevidu v prihajajočih letih kar močna.«

V ZDA je zagonsko okolje trenutno sicer najbolj razvito, a v ospredje prihajajo tudi druge države, kot je Izrael, kjer država vlaga v dober ekosistem. Zelo hitro se razvija okolje v Indiji, tudi Evropa ne zaostaja. »Po številu prebivalcev in številu zagonskih podjetij, ki nastajajo, smo pri nas uspešni in prepoznavni. Ob uspehu Amerike pa se moramo vprašati, kako veliko finančno zaledje so imeli, koliko zasebnega in javnega denarja so investirali, da so dosegli take potenciale in imajo tako uspešna zagonska podjetja. Slovenija torej ne zaostaja veliko, seveda je v ZDA trg večji, več je kapitala in zato tudi hitrost razvoja teh podjetij temu primerno višja,« razlaga Roljić.

Slovenija, dežela s kakovostnimi razvojniki

Prvi mož start up šole Hekovnik Tomaž Frelih pa pravi, da naša država v primeru zagonskih podjetij velja za deželo z zelo kakovostnimi razvojniki, zato se v Sloveniji razvija tudi kar nekaj takih tujih podjetij.

Na enem od podjetniških dogodkov je uspešen slovenski podjetnik iz start upa dejal, da je v teh časih imeti zagonsko podjetje tako moderno, kot je bilo nekoč imeti svojo glasbeno skupino. Okolje in časi so očitno primerni za razvoj zagonskih podjetij, kar kažejo tudi številni dogodki, pospeševalniki, podjetniški centri, start up konci tedna, tekmovanja in nove ideje.

»Pred desetimi leti je bilo vsega veliko manj, zdaj pa je podporno okolje dobro razvito, informacije so, lahko je vzpostaviti stik z ljudmi, ki imajo mednarodne izkušnje, lahko je črpati znanje, ki je primerljivo najboljšim. Dobrodošlo pa je, da je tega še več. Primanjkuje nam predvsem zagonskih podjetij s podjetniškim načinom razmišljanja, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta,« je na Coinvestovem Startup Cafeju dejal Darko Butina iz sklada poslovnih angelov Silicijevi vrtički, lastnik zagonskega podjetja Sash Reporting in start up mentor.

Odprtost, povezljivost in več kapitala

Kljub pestremu dogajanju in vse večji razvitosti okolja bomo torej morali še marsikaj postoriti, da se približamo najboljšim. »Odprtost in povezljivost ter več finančnih investicijskih družb v regiji so tisto, kar nam še manjka. Ustvarjati moramo okolje, ki je zelo povezano s tujimi trgi. Zelo dobro bi bilo, če bi imeli več kapitala, čim več vlagateljev tveganega kapitala (VC) v regiji, kajti tako se krepi celoten sistem,« poudarja Roljić.

K temu pa Frelih dodaja, da nam manjka predvsem temu primerne kulture. »Ta se je v zadnjih letih sicer razvila, vendar bi bile še vedno dobrodošle vrednote, kot so vztrajnost, sprejemanje neuspeha, globalna usmerjenost in še več deljenja znanja. V drugi vrsti pa nam manjka kakovosten oziroma pametni denar, predvsem od ljudi, ki razumejo delovanje in usmerjenost zagonskih podjetij. Tudi glede tega se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo na bolje, je pa še veliko možnosti za izboljšave,« pravi.

Po njegovem mnenju je bilo največ napredka prav v kulturi in sprejemanju zagonskih podjetij v širši družbi. »Če so se pred leti za taka podjetja odločali predvsem študenti oziroma tisti v 'dvajsetih', jih zdaj ustvarjajo tudi bolj izkušeni. Ta podjetja so uspešnejša in imajo še večji potencial. Na to pa vpliva celoten ekosistem (start upi, investitorji, večja podjetja, podporne institucije), ki se tudi počasi gradi in izboljšuje,« razlaga Frelih.

Država kot spodbujevalka

Kar nekaj možnosti je po mnenju Tatjane Zabasu iz družbe za upravljanje tveganega kapitala RSG Capital na področju regulative, ki je odvisna od države. »Nujno je, da obstaja okolje, v katerem lahko brez pretiranih birokratski zapletov uresničuješ neko svojo iniciativo,« je poudarila na Coinvestovem Startup Cafeju. Subvencije vidi kot dvorezen meč, ker se podjetja navadijo na to, da napišejo vlogo in dobijo denar, ne usmerijo pa se v ustvarjanje prihodkov. »Država se seveda ne more popolnoma umakniti, je pa lahko spodbujevalec določenih tehnologij in iniciativ,« pravi.

Država prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) pomaga zagonskim podjetjem. Sklad v prvi fazi ponuja zagonske spodbude (P2) za zagon inovativnega podjetja, v drugi fazi semenski kapital (SK75 in SK200) za nadaljnji razvoj inovativnega podjetja in v tretji fazi tvegani kapital za globalno rast. V enem letu je semenska sredstva prejelo več kot 30 podjetij.

»Produkt P2 se mi ne zdi slaba opcija za začetek. Tudi SK produkti se mi zdijo smiselni, saj so podobni investicijam zasebnih investitorjev, in prav je, da se zagonska podjetja nanje prijavijo. To zahteva sicer malo več birokracije, kot povezava z zasebnim investitorjem,« pomoč države ocenjuje Butina. SPS s finančno perspektivo 2016–2020 načrtuje tudi nov produkt, ki bi bil namenjen podpori v fazi ideje, a ker je ta še v nastajanju, več informacij ne morejo dati.

Letos veliko več angelskih in semenskih investicij

Lansko leto je bilo po količini prejetih investicij za zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev precej uspešno, saj so pridobili več kot 60 milijonov dolarjev. To je več kot v vseh prejšnjih letih skupaj. Analizo slovenskega ekosistema zagonskih podjetij pripravljajo v Silicijevih vrtičkih. Soavtor analize Boštjan Špetič iz Zemante pravi, da je letos opazno več angelskih in semenskih zasebnih investicij kot kadarkoli prej. Podatke bodo predstavili na začetku prihodnjega leta.

Dejan Roljić pa opaža, da investitorji slovensko zagonsko sceno vidijo pozitivno, so pa izpostavili, da trg ni dovolj velik, da bi lahko bila razvidna kredibilna slika potenciala. »Zato smo se v ABC usmerili v regijo, ki je dovolj velika, da ga pokaže. Ko mi rečemo 'naš trg', mislimo na Balkan z Bolgarijo in Romunijo,« razlaga in nadaljuje: »Investitorji vidijo Slovenijo kot državo v ekstremnem vzponu, ki ima zelo velik potencial. To nam kaže tudi to, da vsi pomembnejši pospeševalniki sveta iščejo zagonska podjetja v tej regiji. To je za nas zelo dobro, saj je znak, da smo se umestili v pravo regijo in smo že dokazali, da je mogoče tudi na tem trgu narediti tak preboj kot v ZDA, morda je potrebnega le nekaj več časa.«

Veliki vlagajo v male zaradi trga in tehnologije

V zagonska podjetja vlagajo tudi velika podjetja, kot so Google, Apple, Microsoft, Mastercard, Twitter in Facebook. Poleg tega imajo nekatera tudi svoje pospeševalnike, na primer BMW, Bayer in Telefonica.

»Start up je pojem, ki se v svetu pojavlja zadnjih deset let. Dejansko pa so večja podjetja že od nekdaj kupovala manjša iz različnih razlogov. Eden od teh je, da so dobili nišne trge, do katerih sami niso mogli priti, drugi, da so dobili določeno tehnologijo oziroma znanja, ki jih sami niso imeli oziroma bi jih v kratkem času težko pridobili. Še vedno obstajajo enaki vzroki, zakaj se uveljavljena podjetja odločijo za nakupe zagonskih podjetij: trg, znanje in tehnologija. To večjim podjetjem omogoča, da si gradijo dodatne prihodkovne vertikale. Tako je že več kot sto let,« razlaga Butina.

Med zagonskimi podjetji, ki so jih prevzeli velikani, so tudi taka, ki so jih (so)ustanovili Slovenci. Če omenimo dva uspešna primera: družabno omrežje Pinterest je pred kratkim kupilo Kosei, ki se ukvarja z algoritmi za strojno učenje in napovedovanje, njegov soustanovitelj pa je predavatelj na ameriški univerzi Stanford Jure Leskovec. Svetovno priznana menjalnica bitcoinov Coinbase pa je lani prevzela Blockr.io, ki sta ga ustanovila Sašo Matejina in Samo Drole.

Partnerji in podporniki

Pri nas večja podjetja, ki se zavedajo potenciala zagonskih podjetij, z njimi večinoma sodelujejo kot partnerji in podporniki različnih projektov in dogodkov. »Nekatera slovenska podjetja se zavedajo, da imajo mogoče produktni portfelj, ki je trenutno zanimiv, a čez nekaj let ne bo več, in iščejo nove tehnologije, ideje za razpršitev portfelja,« pravi Zabasujeva.

BTC je v razvoj pospeševalnika ABC do zdaj vložil več kot 700.000 evrov, prek podjetja ABCity, v katerem je skupaj z ABC Tim večinski lastnik, so pa tudi osemodstotni solastniki podjetij iz pospeševalnika. V projektu pospeševalnika ABC sodelujejo tudi IBM, Microsoft, Cisco, Samsung, BMW in drugi.

Marand je med soustanovitelji skupnosti zdravstvenih tehnoloških podjetij HealthDay.si, ker je strateško usmerjen na področje zdravstvenih tehnologij. »V zadnjih letih se uveljavljamo na svetovnem trgu s svojim softverom Think!EHR Platform, s katerim je mogoče bolje in učinkoviteje upravljati klinične podatke, sam softver pa omogoča, da se v tradicionalno zdravstvo vključujejo tudi manjši zunanji partnerji, kakršna so, na primer, start up podjetja.

Z mislijo na zagonska podjetja, manjša podjetja in raziskovalce smo platformo ponudili tudi v računalniškem oblaku, kjer razvijalci lahko spoznavajo in testirajo svoje aplikacije, ter jih tudi z našo pomočjo pripravijo na lansiranje v zdravstvo. Posameznih zagonskih podjetij za zdaj še ne bi izpostavljali,« so nam povedali v podjetju. Marand je v preteklosti že vlagal v zagonska podjetja, bil pa je tudi boter takim, kakršna sta vox.io in Layer.

Zapolnite primanjkljaj

Večina tistih zagonskih podjetij, ki so pridobila tuje investicije, sedeža podjetja nima (več) v Sloveniji, saj je tako laže poslovati na tujih trgih. Pri tem se postavlja vprašanje, ali takim zagonskim podjetjem lahko še rečemo, da so slovenska. Butina pravi, da imajo podjetja sedeže tam, kjer je najbolj smiselno in ugodno. Celtra, na primer, nima sedeža v Sloveniji, je pa v njej zaposlenih veliko Slovencev, z ustanovitelji in vodstvom vred, zato ga lahko razumemo kot slovensko zagonsko podjetje. Podobno je z Outfitom7, ki je med tako imenovanimi samorogi (start upi, vrednimi milijardo dolarjev in več), pa Databoxom, Zemanto in drugimi, ki imajo svoje razvojne oddelke v Sloveniji.

»Pri definiciji, kaj je slovensko zagonsko podjetje, bi izhajali iz tega, kako povezano je s Slovenijo in koliko so ustanovitelji pripravljeni vračati v domače okolje. Za tisto, ki se permanentno izseli in ne pride več v Slovenijo, težko rečemo, da je slovensko podjetje,« meni Butina.

Če pogledamo podatke, ki so jih zbrali v Silicijevih vrtičkih, ti kažejo, da podjetja, ki so lani dobila investicije, največ delujejo na področju zdravstva, medijev in mobilnosti. Njihova primarna platforma je internet (46,7 odstotkov), sledijo hardverska zagonska podjetja (40 odstotkov), na tretjem mestu pa so tisti, ki ustvarjajo mobilne produkte (13,3 odstotka). Informacijske tehnologije bodo še naprej prodirale v vse pore našega življenja.

Butina pravi, da bo v prihodnjih letih največ novosti na področju storitev, predvsem na medpodjetniškem trgu. »Najpomembneje je, da znaš stranki ponuditi dodano vrednost. Ne toliko razmišljati, v katero industrijo bi šel, ampak, kje je primanjkljaj, ki ga lahko zapolniš,« svetuje zagonskim podjetnikom.