Tiskane izdaje
»Kar tri leta je trajalo, da so slovenski finančni direktorji vendarle pokazali kanček optimizma glede prihodnosti slovenskega gospodarstva. Če so bili rezultati ankete v prvih treh izdajah izrazito pesimistični, je iz letošnjih odgovorov mogoče sklepati, da je Slovenija vsaj malce ukrotila recesijo, s katero se je spopadala zadnjih nekaj let,« predsednik uprave družbe Deloitte v Sloveniji Yuri Sidorovich. Kljub temu finančni direktorji ostajajo previdni, saj jih 77 odstotkov meni, da je splošno stanje finančne in ekonomske negotovosti v državi višje od običajnega, visoko ali zelo visoko.
Spremenimo odnos do posla
»Mislim, da ni treba še enkrat izumljati kolesa, ampak je treba pogledati, kaj so naredili v drugih državah. Prvo, treba je spremeniti odnos do bančnikov, do posla, do tujih investitorjev, ker to je danes vse kriminalizirano. Po javnem mnenju so bančniki in podjetniki v zadnjih letih le kradli, bančniki so danes največje barabe. Že s spremembo v glavi lahko naredimo ogromen korak, to bo največja reforma, ki jo lahko naredimo, vse ostalo bo sledilo, in optimizem in gospodarska rast,« pa je na vprašanje o tem, katere učinkovite vladne politike bi lahko pripeljale do višje gospodarske rasti odgovoril Sidorovich.
Med glavnimi ovirami za gospodarski razvoj slovenskega gospodarstva finančni direktorji na prvem mestu navajajo preveliko vključenost države in neugodno davčno zakonodajo. Član uprave Mercatorja Drago Kavšek je ob tem dejal, da bi se morala država kot institucija bolj vključiti in jasneje začrtati strateške cilje in želje, ki jih želimo imeti v določenih panogah in industrijah in tam vplivat kot institucija. »Po drugi strani pa država je država, ki jo po mojem mnenju finančniki zaznavajo kot posameznike, ki v imenu države poskušajo mimo vseh uradnih poti vplivat na podjetja,« je še dodal.
Visoki stroški poslovanja
Kot največja izziva, s katerima se spopadajo pri opravljanju svoje funkcije, so finančni direktorji tudi letos navedli znižanje stroškov poslovanja ter prenovo poslovnih procesov. Direktorica sektorja financ v Simobilu Suzana Banič Drašler na vprašanje, ali jih je strah, da bo lastnik pobegnil iz Slovenije zaradi previsoke obdavčitve odgovarja: »Ne bi rekla, da ravno strah, smo v panogi telekomunikacij in te bomo tudi v bodoče ponujali v Sloveniji, je pa res, da imajo vsa podjetja v skupini nižjo obdavčitev kot mi, sploh pri obdavčitvi plač. Za zdaj v skupini še ni trendov, da bi zaradi obdavčitve določene dejavnosti preseljevali v države z nižjo obdavčitvijo, zna pa se to v prihodnje zgoditi. Slovenija zato ni najbolj privlačna, da bi tu razvijali rešitve za vsa podjetja v skupini.«
Deloitte anketa med finančnimi direktorji se izvaja že šesto leto, v Sloveniji pa četrto in tokrat je polovica vprašanih navedla, da prestrukturiranje ni več prioriteta njihove družbe v prihodnjem letu. Najbolj pomembne prioritete slovenskih podjetij ostajajo nove investicije. Najpomembnejša trga pa ostajata Nemčija in Avstrija.
Finančni direktorji v srednjeevropski regiji ocenjujejo, da so nova posojila za gospodarske družbe večinoma normalno dostopna. Na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Bolgariji in Estoniji okoli tretjina vprašanih celo meni, da so posojila lahko dostopna. Medtem ko Slovenija ostaja na repu in se po dostopnosti posojil uvršča tudi za Srbijo, Albanijo in Kosovo.
Dogovorimo se, kaj želimo
Predsednik uprave Pomgrada Igo Banič o dostopnosti finančnih sredstev pravi: »Ko prideš na NLB, ne veš točno, v katerem sektorju te vodi banka. Enkrat si v sektorju prestrukturiranja, drugič v nestrateškem sektorju, torej v nekem sektorju, ki ga nobena od bank najrajši ne bi imela.« Pomgrad s pridobivanjem financ nima grozljivih težav, jih pa trikrat preplačajo. »Pri obrestnih merah je nemogoče napredovati, delat nove investicije, osvajat nove trge, ker je vir, tak kot je, predrag in naš edini cilj je zniževati izpostavljenost, kar nam relativno dobro uspeva. V Sloveniji se bomo morali dogovoriti, ali želimo osvajati nove trge, ali ne. Dlje časa kot se bomo pogovarjali, kaj bi, manj se bo zgodilo,« poudarja Banič.
V raziskava je bil o v centralni Evropi vključenih 550 finančnih direktorjev iz 14 držav. Anketa je potekala oktobra lani in je zajela finančne direktorje 30 največjih slovenskih podjetij in tudi hitrorastočih podjetij.
