Počivalšek bi višino direktorskih plač prepustil SDH

Na ministrstvu za gospodarstvo načrtujejo novelo Lahovnikovega zakona.

Objavljeno
09. februar 2016 18.12
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Medtem ko v javnosti zaradi nekaterih kadrovskih sprememb spet potekajo razprave o političnih in interesnih vplivih na državna podjetja in banke, na ministrstvu za gospodarstvo napovedujejo spremembo Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače direktorjev v pretežno državnih družbah.

Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, se strinja s pobudo Združenja bank Slovenije (ZBS) in Banke Slovenije (BS), da zakon o prejemkih poslovodnih oseb v družbah v večinski lasti države in občin v veljavni obliki ni več ustrezen.

Plače vodilnih menedžerjev v državnih podjetjih so omejene od leta 2010, ko je omenjeni zakon njihovo višino omejil na tri- do petkratnik povprečne plače podjetja ali skupine, variabilni del prejemkov pa na največ 15 do 30 odstotkov izplačanih osnovnih plač. Zakon velja za vsa državna podjetja, razen za slabo banko in Slovenski državni holding (SDH), kjer pa omejitve kljub temu upoštevajo.

Številni gospodarstveniki in Združenje Manager so Lahovnikovemu zakonu že od vsega začetka nasprotovali in si prizadevali za njegovo odpravo, saj so menili, da gre za uravnilovko, ki povzroča negativno selekcijo in ni spodbudna za privabljanje najboljših kadrov. V zadnjem obdobju pa sta se za odpravo teh omejitev predvsem v bankah večkrat zavzela tudi ZBS in BS.

Direktor ZBS France Arhar je pojasnil, da če želimo imeti dobre krizne menedžerje, potem je te ljudi treba času in trgu primerno plačati. Opozoril je, da spremenjena bančna zakonodaja predvideva evropske kazni, ki znašajo do pet milijonov evrov, zato bi bilo po njegovem mnenju treba tudi pri nagrajevanju v državnih bankah vzpostaviti primerljiv evropski sistem. ZBS podpira rahljanje omejitev iz Lahovnikovega zakona tudi za navadna podjetja.

Centralizacija upravljanja

Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da ob sprejemanju Lahovnikovega zakona še ni bilo urejeno centralno upravljanje državnih naložb, katerega pomemben del so tudi oblikovanje plačne politike družb, z vzpostavitvijo SDH pa da se je to zelo spremenilo.

»SDH je centralni organ upravljanja, v katerem skupščina jasno določa cilje (sprejetje strategije upravljanja) kot tudi z zakonom določene obveznosti in odgovornosti. Odgovornost za politiko prejemkov bi moral, v okviru upravljanja in doseganja postavljenih ciljev, v celoti prevzeti SDH in tudi odgovarjati za morebitne napake oziroma nesprejemljiva odstopanja v zvezi s tem,« menijo na tem ministrstvu. Na ministrstvu za finance se do tega vprašanja niso hoteli opredeliti.

Počivalškovi napovedujejo novelo Lahovnikovega zakona, kakšne rešitve lahko pričakujemo, pa niso pojasnili. To pa ne bo prvi poskus rahljanja plač direktorjev v državnih družbah. Leta 2013 je odpravo tega zakona vseboval že zakon o SDH, ki je predvidel sprejetje politike prejemkov organov vodenja na skupščini. A takratna koalicija pod vodstvom Alenke Bratušek je tak predlog najprej podprla, nato pa ga umaknila, ker se je izkazalo, da rešitev politično ni všečna.

Lahovnik vztraja pri omejitvi

Tudi nekdanji minister Matej Lahovnik, ki je omejitev na plače uvedel, ne vidi razloga za njihovo odpravo: »Ravno v primeru slabe banke, za katero moj zakon ne velja, se je pokazalo, da je tak zakon potreben.« Kot pravi, v zasebnih družbah plače menedžerjev določa lastnik, v državnih pa morajo biti plače menedžerjev družbeno sprejemljive.

»Zakaj državni menedžerji, ki imajo po mojem zakonu plače omejene na petkratnik plače v podjetju, menijo, da to ni stimulativno, čeprav na to lahko prejmejo še variabilni del nagrade. Če njih ne stimulirajo plače v višini petkratnika povprečne plače, kako potem lahko pričakujejo, da bodo motivirano delovali vsi drugi zaposleni v državnih družbah,« se sprašuje Lahovnik, ki meni, da se bodo z odpravo omejitev plače direktorjev zvišale.

»Čisto smo izgubili kompas,« dodaja. Vprašanje je tudi, ali bo Počivalškov predlog dobil koalicijsko podporo.