Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo bo ustanovilo svet korporativnega upravljanja, ki naj bi bdel nad izjavami o upravljanju, h katerim so od začetka letošnjega leta zavezane tudi nejavne družbe. To je na Konferenci korporativnega upravljanja napovedal Franc Stanonik iz omenjenega ministrstva.
Kdaj natančno naj bi ta svet dobili, še ni znano, neuradno pa je mogoče izvedeti, da je cilj, da bi to bil to organ vlade in ne ministrstva. Pobuda je nastala v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije (ZNS), cilj pa je oblikovati neodvisno telo, ki bi izvajalo nadzor nad izjavami o upravljanju, hkrati pa bi lahko prevzelo še kakšne druge naloge na področju korporativnega upravljanja.
Na omenjeni konferenci ZNS je bilo večkrat poudarjeno, da pri upravljanju družb ni več pomemben le dobiček, ampak tudi kako ga dosežemo. »Nefinančni del poslovnega poročila debeli in ti trendi se bodo še nadaljevali,« je povedal predsednik strokovnega sveta ZNS Gorazd Podbevšek.
Upoštevanje vseh deležnikov
Izvršna direktorica belgijskega združenja nadzornikov in članica upravnega odbora evropskega združenja nadzornikov (EcoDa) dr. Lutgart van den Berghe je pohvalila slovenski sistem korporativnega upravljanja. Po njenih besedah nobena evropska država nejavnih družb še ni obvezala k izjavi o upravljanju in nobena nima le neodvisnih članov revizijske komisije.
Pojasnila je, da je v Belgiji prav zdaj veliko odpora proti povečevanju deleža neodvisnih članov.
Vprašanje vpliva se je odprlo tudi v okviru predstavitve poročila Mervyna Kinga o korporativnem upravljanju v Južni Afriki.
Van den Berghova je poudarila, da gredo evropski trendi v smer inkluzivnega pristopa, ki ne upošteva le interesov delničarjev, ampak vseh deležnikov oziroma družbe. Pri tem je podarila, da imajo tudi deležniki svoj interes, naloga nadzornikov pa je, da vse te pogled koordinirajo. »Treba je prepričati delničarje, da sta dolgoročno poslovanje družbe in upoštevanje deležnikov tudi v interesu lastnikov,« je dejala. Več o tem je povedala v pogovoru za Svet kapitala.
»Ne gre za delničarje proti deležnikom. Delničarji so del deležnikov in izziv nadzornih svetov je uskladiti interese v korist družbe, ki bo tako bolj dobičkonosna,« pa je povedala izvršna direktorica CSR in Communication Karin Huber Heim in poudarila, da ustvarjanje dobička ne sme iti na račun drugih. Opozorila je, da kapital niso le finance in proizvodne zmogljivosti, ampak je treba upoštevati tudi družbeni, človeški in naravni kapital.
Nesprejemljivo izogibanje davkom
Generalna direktorica EcoDa Beatrice Richez Baum je izpostavila pomen zaupanja v poslovanje podjetja, kar se nanaša na kredibilnost in zanesljivost informacij, dober dialog upravnega odbora z delničarji in pa neodvisnost članov nazornih svetov oziroma odborov, okoli česar razprava še poteka. Po njenem mnenju bodo za člane nazornih svetov v prihodnje velik izziv internetna varnost, umetna inteligenca, blockchaini in poslovna inteligenca. Udeleženci okrogle mize so menili, da je rešitev v izobraževanju.
»Raven izobraženosti nadzornikov se bo morala izboljšati,« je dejal Jermyn Brooks iz Transparency Intrenational. predsednik švedske akademije članov nazornih svetov Per Westerberg pa je pristavil, da nadzorniki ne bodo nujno več prihajali iz panoge, ampak bodo morali imeti tudi tehnološka znanja.
Razprava se ni mogla izogniti izogibanju plačila davkov prek davčnih oaz, kar je zadnje dni znova razkrivali mediji, tudi Delo. »Vsa podjetja morajo pojasniti, kakšna je njihova davčna politika. Davke je treba plačati v vseh državah, kjer posluješ,« je dejal Brooks. Westerberg se je s tem strinjal in menil, da gre za vprašanje etike.
»Nesprejemljivo je, da mala in srednja podjetja plačujejo dvakrat več davkov kot multinacionalke,« se je odzval. Medtem ko je prvi nadzornik NLB Primož Karpe menil, da bodo ljudje ne glede na afere z davčnimi oazami kupovali Iphone, predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Miha Juhart pričakuje, da so za del potrošnikov pomembna tudi ta etična vprašanja.
