Tiskane izdaje
Letošnjih osem nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se je pridružilo 332 gospodarstvenikov, ki so doslej prejeli priznanja za gospodarske in podjetniške dosežke – najstarejše tovrstno priznanje v Sloveniji. Prve nagrade Borisa Kraigherja za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij so bile podeljene že leta 1969.
Kot poudarjajo v GZS, nagrada predstavlja najprestižnejše priznanje gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo podjetja in zagotavljajo nadpovprečno odličnost, konkurenčnost, razvoj in spremembe. Prejemniki se uvrščajo v družbo najvidnejših gospodarstvenikov Slovenije, ki s svojim delovanjem pomembno sooblikujejo tudi družbeno okolje, v katerem delujejo.
»Z nagrado želimo nagrajencem izkazati priznanje, istočasno pa pokazati Slovencem, da imamo tudi pri nas podjetja, ki so odlična in se lahko pohvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati; gre za organizacije, ki jih odlikuje dobra klima v podjetju, so družbeno odgovorne in tesno sodelujejo z lokalnimi okolji v katerih delujejo. S podelitvijo teh priznanj želimo ustvariti sistematično zasledovanje teh podjetij pri čemer si prizadevamo, da bi s tem pripomogli k ustvarjanju kulture, ki bo promovirala odličnost in zdravo tekmovalnost,« je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič.
Osmerica letošnjih nagrajencev je priznanje prejela za rezultate, ki so jih dosegli v zadnjih petih letih, ki so bila po besedah Hribar Miliča izjemna. Zaznamovala so jih nadpovprečne obrestne mere, pomanjkanje likvidnih sredstev, zmanjševanje potrošnje, dragi energenti in surovine, nizka gospodarska rast, nadpovprečno visoki davki ter neučinkovita birokracija. Kdor je v takih razmerah uspešen, je res poseben: pameten, hiter in pogumen, je prepričan predsednik gospodarske zbornice.
Pri ocenjevanju dosežkov je komisija pod vodstvom Janeza Škrabca, ki mu letos na tej funkciji poteče štiriletni mandat, upoštevala 69 različnih kriterijev, od tržnih, razvojnih in izvoznih rezultatov gospodarske družbe do rezultatov poslovanja ter uveljavljanja na trgu. Ocenjevali so sposobnost hitrega in učinkovitega prilagajanja spremenjenim pogojem poslovanja, dolgoročno jasno strategijo, vlaganje v razvoj in inovacije ter odgovornost do družbenega okolja.
Kot je dejal slavnostni govornik in predsednik GZS na prireditvi v Cankarjevem domu, je prihodnost že danes zapisana inovativnosti. Zadnji Economist razglaša, da bo leta 2020 80 odstotkov odrasle populacije na svetu imelo v svojem žepu superračunalnik. Kar 20 odstotkov sodelujočih pri njegovem poslu, od razvoja do servisa, bo predstavljalo 80 odstotkov njegovih stroškov, 80 odstotkov ostalih sodelujočih pa le 20 odstotkov njegovih stroškov. Uspešna bodo samo tista podjetja in tisti sistemi, ki bodo sposobni inovativnost vnesti v vse dele svojih sistemov. »Vendar pa je tudi Steve Jobs opozoril, da inovativnost nima nič skupnega z obsegom denarja, ki ga zapravimo za raziskave in razvoj, saj je IBM zanje namenjal 100 krat več sredstev kot Apple. Ključno je torej, kako vodimo ljudi, kako jih vzpodbujamo v razvoju in kako omogočamo uporabo njihovih talentov.«
Dašanje slovesnosti v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma sta se udeležila tudi premier Miro Cerar in predsednik države Borut Pahor.
Nagrajenci
Stojan Petrič je predsednik nadzornega odbora in konzorcija lastnikov ter nekdanji predsednik multinacionalke Kolektor, ki jo sestavlja 33 družb po vsem svetu. Visoko specializirana dejavnost koncerna je osredotočena na tri panožne stebre: avtomobilsko tehniko, stavbno tehniko ter energetiko in industrijsko tehniko. Skoraj 3 tisoč zaposlenih je leta 2013 ustvarilo dobrih 400 milijonov evrov prihodkov oziroma 147 tisoč evrov prihodkov na zaposlenega. Dobiček kolektorja je konec leta 2013 znašal 30,5 milijona evrov.
Martin Novšak je direktor podjetja Gen energija, ki letno proizvede 6600 gigavatnih ur električne energije, kar je več kot 40 odstotkov vse električne energije proizvedene v Sloveniji. Odlični poslovni rezultati podjetja se izkazujejo v visoki dodani vrednosti na zaposlenega, ki je v letu 2013 znašala skoraj 131 tisoč evrov ob ustvarjenih 8,5 milijona evrov prihodkov na zaposlenega; registriranih imajo 33 blagovnih znamk. Njihova družbena odgovornost se odraža v izobraževanju mladih in podpori športnikom.Tanja Skaza je direktorica družinskega podjetja Plastika Skaza. Njihova glavna dejavnost je brizganje plastike ter predelava plastičnih mas v izdelke za gospodinjstvo, pohištveno, elektro in avtomobilsko industrijo ter belo tehniko. Podjetje s 171 zaposlenimi ustvari 90 odstotkov prihodkov kot dobavitelj tujih strateških partnerjev v 52 državah. Njihova razvita inovativna dejavnost se odraža v petih registriranih blagovnih znamkah ter registrirani korporativni znamki. Ekološko osveščeno podjetje je velik podpornik lokalnih projektov.
Tanja Skaza: Družinsko podjetje Plastika Skaza je v solastništvu zakoncev Skaza. Glavna dejavnost podjetja je brizganje plastike ter predelava plastičnih mas v izdelke za gospodinjstvo, pohištveno, elektro in avtomobilsko industrijo ter belo tehniko. Podjetje s 171 zaposlenim dosega poleg izjemne rasti prihodkov na domačem in tujih trgih, tudi rast dobička, 19 odstotkov višje prihodke na zaposlenega, kot jih dosega panoga, v podjetju dosegajo tudi visoko stopnjo samofinanciranja in izjemno nizek finančni dolg na kapital. K pospešeni v sodelovanju s fakultetami.
Direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič je na čelu enega najstarejših slovenskih podjetij, ki se ponaša s svojo prvo penino, narejeno že leta 1852. Pod njegovo taktirko v zadnjih letih aktivno vstopajo na nove trge kot so Kitajska, Mehika, Tajvan in Hong Kong. V primerjavi s panogo dosegajo Radgonske gorice 65 odstotkov višjo dodano vrednost kot je povprečje v panogi in 10 odstotkov višje prihodke na zaposlenega. V zadnjih petih letih so neto dobiček povečali za 80 odstotkov. Registriranih imajo 19 blagovnih znamk in so prejemniki številnih prestižnih nagrad.
Anton Kisovar je direktor družbe Tehnos, ki je bila ustanovljena leta 1989 kot majhna obrtna delavnica. Podjetje skoraj 60 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo na tujih trgih v Evropi, na Japonskem in v Kanadi, pri čemer so dosegli, da so proizvodi poimenovani z njihovo blagovno znamko Tehnos. Svoj proizvodni program na področju nekovin, kovin in orodjarne, v okviru katerih izdelujejo stroje, naprave in orodja za svoje programe in po naročilu kupcev izdelujejo na 10 tisoč kvadratnih metrih proizvodnih površin z najnovejšimi proizvodnimi tehnologijami.
V imenu pokojnega soustanovitelja podjetja Agito Miroslava Brusa je nagrado prevzela soproga Anka Brus. Agito je specializirano za razvoj programske opreme, projektnega vodenja in svetovanja s področja IT opreme. Ob izjemni rasti dobička in prihodkov iz prodaje na domačem trgu, kjer so v dveh letih 100 odstotno povečali prodajo in na tujem trgu, kjer so dosegli kar 300 odstotno rast, so brez zadolževanja dosegali visoko donosnost kapitala in v primerjavi z letom 2011, ko so imeli 20 zaposlenih, sredi leta 2014 zaposlovali že 51 oseb.
Anton Konda in Jože Štupar v solastništvu vodita podjetje Keko - Oprema, ki sta ga pred 20 leti ustanovila na temeljih bivše Iskre. V podjetju proizvajajo stroje za proizvodnjo integriranih elektronskih komponent, ki se uporabljajo v večini elektronskih aparatov, kot so GSM telefoni, DVD aparati, digitalne kamere in fotoaparati, pri pridobivanju energije in v avtomobilski industriji. Stroji, ki jih izdelajo po naročilih kupcev so konkurenčni zaradi zaščitenih inovativnih postopkov in temeljijo na lastnem razvoju in znanju.
