Tiskane izdaje
Zlata priznanja je prejelo 48 vrst kruha, 14 vrst pekovskega in 16 vrst finega pekovskega peciva, 13 vrst testenin, pet vrst keksov, tudi brezglutenskih, in tri sveže slaščice. Slednje predstavljajo novost v dosedanjem ocenjevanju.
Štiričlanska komisija je ocenjevala senzorične lastnosti izdelkov, zunanji izgled, lastnosti skorje in sredice ter vonj in okus.
Izdelki, ki so zadostili kriterijem odlične kakovosti in so dosegli zadostno število točk, so prejeli zlata priznanja. Svoje nagrajene izdelke lahko podjetja oglašujejo skozi vso leto, komisija pa nagrajenim izdelkom na prodajnih policah v drugi polovici leta še enkrat nenapovedano preveri kakovost.
Cilj vsakoletnega ocenjevanja je potrditi kakovost pekovskih izdelkov, po katerih je vedno večje povpraševanje, izdelki z zlatim pečatom pa še dodatno odpirajo poti do trgovskih polic.
»Pekovski izdelki so bili vedno simbol slovenstva in domoljubja, v sodobnem, globalnem svetu pa postajajo globalni produkt,« je povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Veseli ga, da postajajo pekovski izdelki del paradnega dela slovenskega gospodarstva, ki temelji predvsem na izvoznih produktih. »To pa ne pomeni, da lahko slovenski peki zanemarjajo slovenski trg, kajti tudi domači trg se globalizira, zato morajo proizvajalci razvijati odnos do kvalitete, do odličnosti, ki jo pooseblja podeljena nagrada,« je še dodal Milič.
Kupci imajo pravico, da zahtevajo več
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, meni, da imajo kupci pravico, da zahtevajo več in kvalitetnejše. »Ljudje želijo slišati argument, da naj posegajo po slovenskih izdelkih ne zato, ker je to dobro za gospodarstvo, temveč zato, ker so kakovostni in inovativni,« je jasen Židan. Zadovoljen je, da po večletni kampanji vedno več kupcev išče domače proizvode, predvsem pa ga veseli, da potrošniki znajo že sami oceniti, kaj je slovenski proizvod. »To ni le tisti, ki je spečen v slovenski peči, temveč je proizvod, ki v največji možni meri temelji na slovenski surovini,« je poudaril minister. Po njegovem mnenju so prav lokalne surovine ena izmed konkurenčnih prednosti slovenskih pekov, zato jih je pozval, naj naredijo vse, da se bo žitna veriga, ki deluje v Sloveniji, razvijala tudi v prihodnjih letih.
Da postajajo meje nacionalnih trgov vse tanjše, da vse več tujih konkurentov vstopa na slovenski trg, pa tudi vse več slovenskih proizvajalcev izvaža v tujino, opaža Janez Bojc, predsednik sekcije za pekarstvo pri GZS. »Vloge igralcev na trgu se korenito spreminjajo, iz tega zornega kota poslanstvo proizvajalcev ni več lokalno, temveč prerašča v regionalno in globalno, hkrati s tem pa se spreminjajo tudi kupci,« pravi Bojc. Take spremembe bi morale po njegovem proizvajalce navdajati z optimizmom, čeprav predstavljajo velik izziv za razvoj novih izdelkov. Slovenska pekovska podjetja je pozval, naj še naprej razvijajo kakovostne izdelke z višjo kakovostno vrednostjo, saj bodo z razvojem trendovskih izdelkov, zlasti izdelkov brez dodatkov, brez glutena, še naprej odprti specifičnim kupcem doma in v tujini.
