Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska podjetja v raziskave in razvoj vlagajo tri odstotke prihodkov. Najpomembnejša zunanja dejavnika, ki vplivata na načrtovanje vlaganj podjetij v to področje, sta razpoložljivost usposobljenih in izkušenih raziskovalcev ter stroški raziskav.
Anketa, ki so jo opravili pri svetovalno-revizijski hiši Deloitte, kaže, da je več kot polovica slovenskih podjetij (52 odstotkov) lani za raziskave in razvoj (R&R) namenila tri odstotke ali manj prihodkov. Dobra petina jih je za to namenila med pet do 10 odstotkov, dobra petina pa manj kot odstotek prihodkov. Le 11 odstotkov anketiranih podjetij je v R&R vložilo več kot 10 odstotkov prihodkov v letu 2014, kar je precej manj od povprečja vseh držav, ki so sodelovale v anketi (25 odstotkov).
Kot pravi direktorica oddelka za davčno svetovanje pri Deloittu Andreja Škofič Klanjšček imajo slovenska podjetja na področju vlaganj v R&R še možnosti za izboljšave, predvsem pri višini sredstev, ki jih za to namenjajo, in pa pri uveljavljanju davčnih olajšav, ki jih imajo na voljo.
Evropski cilj dosegljiv
»Makroekonomski podatki sicer kažejo, da je Slovenija relativno dobro na poti, da doseže strateški cilj Evropske unije (EU) tri odstotke BDP za R&R, naša država je trenutno na 2,6 odstotka. To nas med tistimi srednjeevropskimi državami, v katerih je potekala anketa, uvršča v sam vrh – večina ostalih držav namreč za raziskave in razvoj namenja manj kot odstotek BDP. Tudi dolgoročne napovedi so obetavne, saj kažejo, da se sredstva za R&R ne bodo zmanjševala,« razlaga Škofič Klanjščkova. Dobra polovica anketiranih podjetij (53 odstotkov) je odgovorila, da bodo v prihodnjih treh do petih letih sredstva za R&R še okrepila, slaba polovica pa, da bodo ostala na enaki ravni kot doslej.
Na to, koliko sredstev slovenska podjetja namenijo za raziskave in razvoj, najbolj vpliva razpoložljivost usposobljenih in izkušenih raziskovalcev ter stroški zanje, sledijo jim razpoložljivost več vrst ugodnosti (dotacije, davčne olajšave itd.) ter več dotacij za R&R kot davčnih spodbud za to področje. Slednje je povezano tudi s poznavanjem področja olajšav za R&R. Raziskava namreč kaže, da slovenska podjetja precej bolje poznajo in tudi koristijo sistem davčnih spodbud (olajšav) za R&R (58 odstotkov) kot pa sistem dotacij za R&R (37 odstotkov).
»Prejem dotacij, torej nepovratnih finančnih sredstev, je povezan s precejšnjimi administrativnimi zahtevami, kar podjetja odbija. Menim pa, da je tudi uporaba davčnih spodbud, torej uveljavljanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, pri nas premalo uveljavljena. Razloge za to lahko iščemo v relativno nejasnih pravilih dodeljevanja, administrativnih zahtevah ter v dejstvu, da morata pri pripravi podlag za uveljavljanje omenjene olajšave sodelovati dva v teoriji relativno nekompatibilna oddelka v neki družbi – oddelka razvoja in financ,« pojasnjuje direktorica.
Zaščitijo predvsem blagovno znamko
Del naložb v R&R predstavlja tudi zaščita intelektualne lastnine. Slovenska podjetja jo glede na odgovore iz ankete najpogosteje zaščitijo v obliki blagovne znamke (68 odstotkov), sledijo jim patenti oziroma izumi (58 odstotkov) ter politika o varovanju skrivnosti podjetja (58 odstotkov). Dobra petina slovenskih družb za zaščito svojega znanja uporablja registracijo modela. Na srednjeevropski ravni je najpogostejša oblika zaščite intelektualne lastnine politika o varovanju skrivnosti podjetja (67 odstotkov), sledijo blagovna znamka (38 odstotkov), patenti oziroma izumi (37 odstotkov) in avtorske pravice (28 odstotkov).
V Deloittovi raziskavi o vlaganjih v raziskave in razvoj je sodeloval 411 anketirancev iz 11 državah, ki sodijo po okrilje Deloitte Central Europe (Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija).
