Podjetja prepuščena sama sebi izgubljajo bitko z Azijci

Ljubljana – Zmanjšano povpraševanje je osnovni problem slovenske tekstilne, usnjarske in čevljarske industrije, kjer ne delamo dovolj na razvoju lastnih produktov in premalo investiramo v razvoj, je prepričan Marjan Trobiš iz podjetja Boxmark Leather.

Gustavo Gonzalez Quijano iz Konfederacije nacionalnih združenj usnarjev pa meni, da je prodaja eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo v delovno intenzivnih panogah v Evropi. »Iz bruseljske perspektive so problemi v teh panogah povezani s trgovanjem Evrope z drugimi državami, predvsem Japonsko in Ameriko. Evropska komisija se pogaja za boljše pogoje trgovanja, pri čemer moramo biti še posebej pozorni, da bodo imeli vsi trgovinski sporazumi smisel tudi na sektorskih ravneh. Trenutno se pogajamo o dveh pomembnih trgovinskih sporazumih z ZDA in Japonsko, s katerima imamo na področju trgovine že tradicionalno problematičen odnos. Evropski izvoz se sooča s sistemom kvot, ki omejuje izvoz v ZDA in na Japonsko, kamor je uspelo prodreti le malo tekstilcev in usnjarjev iz Evrope. V Ameriki moramo biti usnjarji pozorni predvsem na vprašanje izvora izdelkov,« je povedal Quijano.

Delavci iz Evrope, ki delajo v teh panogah so veliko bolje usposobljeni kot v ostalih delih sveta, vendar imajo evropski delodajalci velike težave s pridobivanjem novih kadrov; mladi se za te poklice ne odločajo, saj jih delo v industriji na splošno vedno manj zanima. Razlog je nepoznavanje sodobnega industrijskega načina proizvodnje, ki se bistveno razlikuje od nekdanjega, ki očitno še vedno kroji naše predstave, pravi Quijano. »Zato moramo delodajalci v teh panogah v Evropi veliko vlagati v promocijo in komunicirati z javnostjo, da bi le ta razumela, da usnjarska in tekstilna industrija nista niti podobni temu, kar vidijo kot turisti v Maroku. Evropska industrija je tehnološko razvita, okoljsko osveščena in na nivoju podjetij veliko vlaga v socialno politiko.«

V evropski oblačilni, tekstilni in usnjarski industriji trenutno dela 2,5 milijona ljudi, od tega v usnjarski industriji 800 tisoč in v obutveni industriji okrog 400 tisoč ljudi, od tega približno polovica v Italiji. Slednji so v Evropi močno zastopani tudi v usnjarsko predelovalni industriji, kje 60 odstotkov celotne delovne sile odpade na Italijane.

Premalo lastnih produktov

Lastni izdelki pomenijo večjo dodano vrednost. Eden glavnih problemov slovenske tekstilne, usnjarske in obutvene industrije je ta, da ne delamo dovolj na razvoju lastnih produktov in smo veliko premalo inovativni. »V našem podjetju smo pred tremi leti veliko vložili v razvoj in danes se nam investicija že obrestuje. Do pred treh let smo bili prisotni le na avtomobilskem trgu, rezultat zadnjih investicij pa je prodor na letalski in navtični trg,« je povedal Trobiš. Boxmark Leather je na slovenskem trgu od leta 1991 in danes zaposljuje že dva tisoč delavcev, prisotni pa so na vseh svetovnih trgih. »V vseh teh letih smo gradili dobro ime, ki ga znamo danes tudi tržiti, kar je ključno,« je dejal Trobiš.

Premalo protekcionizma

Na vprašanje, kaj je šlo narobe v Sloveniji, da so v zatonu vse tri industrijske panoge, ki so včasih v Sloveniji predstavljale steber industrijskega razvoja, Quijano meni, da politika po osamosvojitvi ni dovolj zaščitila domače proizvodnje. »Podjetja so bila prepuščena sama sebi in se niso zmogla učinkovito spopasti z ostro tujo konkurenco. Večina jih je bitko na koncu izgubila. Tista podjetja, ki tehnološko niso bila dovolj usposobljena niso mogla konkurirati na svobodnem evropskem trgu.«

V tekstilni, usnjarski in čevljarski industriji je Evropa v zadnjih letih izgubila največ delovnih mest. Enako usodo so delili tudi slovenski delavci. Ob osamosvojitvi je oblačilna industrija v Sloveniji zaposlovala dobrih 33 tisoč delavcev, kar je predstavljalo skoraj 8 odstotkov vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Vstop Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 ni ustavil upadanja obsega izvoza oblačilne industrije pa tudi sprejem evra ni bistveno vplival na njen konkurenčni položaj na svetovnem trgu. »Zmanjševanje števila zaposlenih v tekstilni industriji v Sloveniji ni zgolj posledica stečajev tekstilnih podjetij, ampak tudi nenehnega zniževanja števila zaposlenih v podjetjih zaradi optimiranja proizvodnih kapacitet in zniževanja stroškov. Tekstilna panoga je še leta 2000 zaposlovala 14.142, danes se je ta številka več kot prepolovila,« je povedal predsednik združenja delodajalcev Jože Smole. Marta Sfiligoj iz Univerze v Mariboru, kjer izobražujejo tekstilne inženirje pa je povedala, da potreb po njihovih diplomantih v zadnjih letih tako rekoč ni.

Izvirni greh procesa globalizacije so bili trgovinski sporazumi z azijskimi državami, ki so tiho dovoljevali nelojalno konkurenco v obliki socialnega, okoljskega in intelektualnega »dumpinga«. Dokler se je to dogajalo le v oblačilni industriji so vzrok iskali v nesposobnosti prilagajanja Evrope novim tržnim razmeram. Danes se z enakimi problemi srečuje dobršen del evropske predelovalne industrije.

Nič bolje, kot teksilcem in konfekcionarjem se ne godi čevljarjem. Do leta 2007 je prodaja obutve v Sloveniji enako kot po svetu rastla, z recesijo pa je ta rast začela stagnirati. S padcem kupne moči se je povečal uvoz poceni obutve in danes že lahko govorimo o zatonu slovenske čevljarske industrije.