Tiskane izdaje
Ljubljana – Prenos dobrih praks vodenja in poslovnega okolja iz tujine v Slovenijo ter privabljanje novih strateških vlagateljev v Slovenijo, s tem pa tudi krepitev konkurenčnosti našega gospodarstva in zviševanje življenjskega standarda v Sloveniji so ključni cilji strateške skupine podjetij v tuji lasti.
Skupino, ki bo delovala pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, so po marčevskem iniciativnem srečanju bodo danes ustanovili predstavniki podjetij, ki imajo tuje lastnike. Vodenje izvršilnega odbora skupine je prevzel Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka. Poleg te farmacevtske družbe naj bi se skupini med drugim pridružila še podjetja Helios, Julon, Ljubljanske mlekarne, Siemens, Slovenska industrija jekla, Iskraemeco ...
Višja dodana vrednost
Podjetja v tuji ali mešani lasti, ki delujejo v Sloveniji, so pomemben del slovenskega gospodarstva, saj zaposlujejo že 92.000 ljudi, kar je petina vseh zaposlenih v gospodarskih družbah oziroma 12 odstotkov vseh delovno aktivnih. Po podatkih GZS so tudi lani zaposlovala nekoliko več kot podjetja z domačim kapitalom. Podjetja v tuji lasti so tudi zelo izvozno usmerjena, saj skoraj polovico prodaje ustvarijo v tujini. Dodana vrednost v teh družbah se je po podatkih GZS lani povečala za 6,2 odstotka, to je malenkost manj kot pri družbah v domači lasti (6,7 odstotka), vendar je še vedno na zaposlenega 6000 evrov višja in znaša 45.000 evrov.
Direktorica Siemensa Medeja Lončar pojasnjuje, da je veliko podjetij v tuji lasti del mednarodnih skupin z zelo razvitimi praksami korporativnega upravljanja ter menedžmenta in organizacije. »Ravno z vključevanjem zaposlenih iz teh podjetij v strokovna združenja v Sloveniji se lahko te dobre prakse zelo naravno prenašajo v slovensko okolje. S tem se povečuje raznolikost poslovnih praks na slovenskem trgu, kar je pomemben dejavnik tudi za prodor slovenskih podjetij na tuje trge,« pravi Lončarjeva. Dodaja, da neformalna ali formalna povezovanja slovenskih in tujih podjetij slovenskim družbam, ki poslujejo globalno, omogočijo, da bolje spoznajo kupce na mednarodnih trgih.
Ustanovne seje se je udeležil tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je cilje strateške skupine označil za dobrodošle. Povedal je, da Slovenija res zaostaja za tujimi naložbami in da je ena od nalog vlade narediti poslovno okolje v naši državi bolj privlačno za tuje in druge vlagatelje. Po premierovih besedah je cilj, da bi Slovenija postala center za raziskave in razvoj, logistiko in zelene industrije.
Previsoka obdavčitev dohodka
Člani strateške skupine so podprli cilje, ki jih je navedel Cerar, a opozorili na številne težave, kjer je izstopala zlasti obdavčitev dohodkov. »Davčni sistem je treba spremeniti, saj so obdavčitve zelo visoke,« je dejal predsednik uprave Sija Anton Černih. Izpostavil je visoko obdavčitev dela in dajatve na energente. Opozoril je tudi na pomanjkanje inženirjev, ki jih njegova panoga potrebuje. »Poskušajte naredti program, ki bo privabil inženirje,« je svetoval Cerarju.
Urlep se je strinjal s pripombami o obdavčitvi. »Če želi Slovenija postati center za raziskave in razvoj, potem je treba nekaj narediti na tem,« je dejal in dodal, da Novartis tukaj vlaga, ker ima tukaj podjetje, sicer Slovenija za naložbe zanj ne bi bila zanimiva.
Prvi mož Julona Edi Kraus je povedal, da vidijo veliko priložnost v zelem gospodarstvu in so na tem področju že prisotni, vendar vidijo velike težave v zakonodaji, ki bi morala biti bolj prilagodljiva.
Direktor Količevo Kartona Branko Rožič je sicer menil, da v Sloveniji ni večjih ovir v poslovnem okolju, a vendar bi bilo po njegovem mnenju treba postaviti prednostne naloge.
Ob odbdavčitev prihodkov zaposlenih se obregnil tudi direktor DanfossTrate Aleksander Zalaznik. Poudaril je, da s tujimi naložbami iz tujine prihajajo tudi tuji kadri, ki zaradi naše obdavčitve podjetje stanejo celo bogastvo. »Država ne more postati razvojni center brez sprememb v obdavčitvi dohodka,« je dejal. Glede privatizacije pa je menil, da je treba spremeniti negativen odnos do nje. Pojasnil je, da tuje investicije res prinesejo nova znanja, trge in delovna mesta, a šele na dolgi rok. »Družbe, ki se prodajajo pa so večinoma slabo upravljane in je treba njihovo poslovanje naprej optimizirati, zato se ne morem izogniti začetnemu zmanjšanju števila zaposlenih. Privatizacijo je treba gledati dolgoročno,« je dejal.
Razumevanje, kaj so vlagatelji
V Heliosu, kjer so imeli avstrijski lastniki kar nekaj zapletov ob prevzemu družbe, pričakujejo, da bo skupina začela vzpostavljati bolj realne percepcije tujega lastništva in presegla nezaupanje do tujega lastništva slovenskih podjetij. »Percepcijo termina 'tuji investitor' je treba ločiti od termina 'privatizacije' in tako iz političnih preiti v strokovne, gospodarske in ekonomske debate ter s tem v poudarjanje dobrih praks in pozitivnih učinkov tujih investitorjev, kot so novo znanje in dostop do drugih izvoznih trgov. Prenos dobrih praks ali, bolje, izmenjava dobrih praks, je ne le pomemben, temveč tudi nujni cilj, zaradi katerega podjetja lahko dolgoročno obstanejo in so lahko konkurenčna v globalnem poslovnem okolju, kjer nas velika večina deluje,« pravi direktor Heliosa Aleš Klavžar.
V Siju pravijo, da se podjetja v tuji lasti povsod po svetu aktivno povezujejo. Od strateške skupine pričakujejo še bolj učinkovito povezovanje tovrstnih podjetij v Sloveniji ter aktivno razpravo o številnih skupnih temah, kot je na primer konkurenčnost poslovnega okolja.
Za odprtost in konkurenčnost
In kaj si podjetja v tuji lasti želijo v tem okolju? Lončarjeva pravi, da predvsem več odprtosti navzven, saj je le okolje, ki privlači tuje investitorje, lahko spodbudno tudi za lokalne, slovenske vlagatelje. Odprtost po njenem pomeni več sodelovanja in izmenjave, kar povečuje možnosti in priložnosti za slovenska podjetja. Dodaja, da je poslovno okolje mogoče izboljšati tudi z manjšimi davčnimi obremenitvami, manj prepletenosti politike z gospodarstvom, jasno gospodarsko strategijo in več vlaganji v infrastrukturo, s katerimi bi Slovenija lahko dobro izkoristila svoje geostrateške prednosti.
Klavžar pravi, da si želijo več dobrih poslovnih praks ter vzpostavitve bolj spodbudnega in transparentnega poslovnega okolja in da bi imeli različni deležniki in javnost več splošnega znanja o delovanju mednarodnih podjetij ter razumevanja do ukrepov, potrebnih za povečanje konkurenčnosti.
Tudi v Siju se zavzemajo za sprejetje ukrepov za povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja. To so po njihovem mnenju predvsem ukrepi s področja davčne zakonodaje (razbremenitev pri neposrednih in številnih posrednih dajatvah, kot so prispevki na energente), uvedba socialne kapice in hitrejše prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva.
»Vsi želimo videti Slovenijo bolj odprto,« odgovarja Cerar in dodaja, da vlada dela na teh vprašanjih, saj pripravlja določene spremembe pri obdavčitvi dohodkov, pri izobraževanju in napodročju trga dela. »Upam da se bodo te spremembe videle v nekaj naslednjih letih,« je sklenil.
