Tiskane izdaje
Podjetniške zvezde so zelo uspešna podjetja, ki tečejo na dolge proge. Ne zamaje jih kriza in so v prvih vrstah zdaj, ko se z raketno hitrostjo dogajajo revolucionarne spremembe – četrta industrijska revolucija, že povsod prisotna digitalizacija, pametne tovarne, pametni domovi. In vedno pametni potrošniki. Podjetniške zvezde, kot same poudarjajo v naši, zdaj že četrti izdaji Podjetniških zvezd, nekatera na veliko odpirajo vrata start-upom, druga so že globoko vpeta v krožno gospodarstvo, nekaterim tudi delitvena ekonomija ni tuja ...
Tudi zdaj, ko naš BDP raste skoraj najhitreje v Evropski uniji, podjetniške zvezde, številne globalno uspešne, poudarjajo, kaj pogrešajo, kje zaostaja država pri njenih reformah, pri še vedno visoko obdavčenih plačah, pri premalo vitki in učinkoviti birokraciji, pri slabo delujoči pravni državi, pri premalo odzivni izobraževalni politiki ... Razmišljajo: kako pomembno je stabilno okolje, v katerem delujejo. Naj jih, uspešne podjetniške zvezde, poslušajo ...
Zahtevajo reforme
Podjetniške zvezde zahtevajo reforme. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, pravi: »Država premalo posluša gospodarstvo – vendar se je treba zavedati, da je gospodarstvo tisto, ki ustvarja BDP in ustvarja pogoje za to, da lahko javna uprava sploh deluje. Kar tri četrtine slovenskega BDP ustvari izvozno gospodarstvo. Visoka obdavčitev dela absolutno zmanjšuje konkurenčnost ne le gospodarstva, ampak tudi države same.
Pričakujemo in želimo čim manj administrativnih ovir, hitrost pri pridobivanju različnih dovoljenj, učinkovitost državne uprave in organov, ustrezne razmere za razvoj podjetništva in podjetij in javni sektor, ki mora biti kakovosten servis državljanom.« Bobinac tudi poudarja, da potrebujemo politiko, ki bo znala povezati ljudi in se tudi sama združiti za nekatere ključne projekte znotraj Slovenije, ki so še kako pomembni.
Bobinac: »Prav je, da pri tem ne bi razmišljali samo resorsko, temveč moramo nujno razmišljati medresorsko. Eden od ključnih projektov je gotovo prometna infrastruktura, vključno s tretjo razvojno osjo. Če bodo ministrstvo za okolje, za gospodarstvo, za finance in še katero drugo upoštevala samo vsako svoj delček, nikoli ne bo učinkovitih projektov.«
Tudi prvi mož Slovenske industrije jekla Anton Černih opozarja: »Država vsekakor močno zaostaja za potrebami gospodarstva. Najbolj je to opazno že pri osnovni infrastrukturi, ki ni ustrezno razvita v vseh regijah. Nujno potrebujemo celovito davčno reformo, ki bo razbremenila delo in zagnala nove naložbe. Potem je nujno treba uresničiti tudi reformo trga dela, vzpostaviti učinkovito javno upravo in še bi lahko naštevali. Gotovo potrebujemo več odločnosti pri uvajanju sprememb na področjih, ki vplivajo na izboljšanje konkurenčnosti celotnega poslovnega okolja. V nasprotnem primeru bomo tudi izvozniki, ki vlečemo voz gospodarske rasti, vse težje globalno konkurenčni.«
Podobno pozivajo tudi druge podjetniške zvezde. Marko Lukić, direktor Lumarja, pravi, da bi seveda že bil čas, da reforme začnemo uresničevati v praksi. »Kot delodajalci si želimo, da bi se v socialnem dialogu upoštevali tudi naši vidiki in pogledi, saj delujemo na trgu in vemo, kaj so tiste stvari, ki bi podjetjem omogočile boljše pogoje za delo in konkuriranje na mednarodnih trgih.« Visoko obdavčene plače negativno vplivajo na konkurenčnost podjetij, poleg tega pa, pravi Lukić, »izgubljamo najbolj kakovosten kader, ki svoje priložnosti išče v tujini«. Tudi
Goran Kodelja, predsednik uprave Lisce, pravi: »Izvedba reform v smeri vitke in transparentno delujoče javne uprave oziroma državnega aparata je absolutno nujen pogoj za nadaljnjo prosperiteto Slovenije. Bojim pa se, da za to ni pravega interesa. Ker če bi bil, bi se državni aparat v izvajanju svojih nalog že zdavnaj racionaliziral, to je bistveno zmanjšal, debirokratiziral in pocenil, država pa umaknila iz gospodarstva in ga prepustila tistim, ki jim v resnici pripada, svobodnim podjetniškim subjektom, ki se s svojim znanjem, kapitalom in tveganjem dokazujejo na trgu. Bojim se tudi, da je za temeljito spremembo v tej smeri vse manj možnosti.« Ali kot je dejal Radovan Bolko, predsednik uprave koncerna Kolektor: »Gospodarstveniki bi bili veseli vsakega najmanjšega pozitivnega premika v smeri izboljševanja poslovnega okolja in mogoče celo čim manj reform v tej smeri, saj so te do zdaj poslovno okolje praviloma poslabševale.«
Birokrati naj prevzamejo odgovornost
Težko bi našli direktorja, ki ne bi poudaril problema birokracije. Birokracija v Sloveniji je še vedno preobsežna in negativno vpliva na privlačnost poslovnega okolja, pravi Tomaž Berločnik, predsednik uprave družbe Petrol. »Država bi morala sprejeti ukrepe, prijazne do gospodarstva in potencialnih investitorjev.« In našteva, da so celovita davčna reforma (ne minireforme vsako leto ali dve), spodbude, subvencije za nove poslovne priložnosti pa tudi znižanje obdavčitve plač ukrepi, ki so nujni za spodbujanje poslovanja v Sloveniji. In poudari: »Treba je nehati delati razlike med domačimi in tujimi investicijami.«
Birokracija je posebno poglavje, pravi Tomaž Lanišek, glavni direktor Knauf Insulation, »iskanje dovoljenj, soglasij in druge dokumentacije je včasih res zelo zahteven in dolgotrajen proces, pri čemer je treba poudariti, da določeni deležniki gospodarstvo razumejo in nam pomagajo s hitrostjo in učinkovitostjo izvedbe svojih storitev, še vedno pa naletimo na take, ki se trudijo predvsem iskati in ne reševati težave, v ozadju pa je navadno problem prevzemanja odgovornosti.«
Na to opozarja tudi Andrej Božič, predsednik uprave Steklarne Hrastnik: »Javna uprava ni tako slaba kot velikokrat govorimo, morali pa bi omogočiti, da zaposleni prevzamejo odgovornost za vsebine, ne samo za procese, da dobijo več pooblastil in se lahko odločajo v duhu in smislu zakonodaje.« Božič poudarja pomembnost pravne države, da se bodo v državi izvajale pravice, kot so zapisane v ustavi in zakonih. In tudi nujnost reforme trga dela in socialnega sistema. »Možnosti vidim predvsem na področju preprečevanja izkoriščanja sistema dodeljevanja bolniških in socialnih transferjev ter v fleksibilnosti pri zaposlovanju in odpuščanju ter tudi nagrajevanju zaposlenih v zvezi z davčnimi olajšavami. Tako bi tudi omejili primere, da ljudje, ki ne delajo, zaslužijo več kot nekdo, ki dela,« poudarja Božič.
Spremembe prinašajo delovna mesta predvsem za visoko izobražen tehnični kader, kar pa politika očitno zelo težko razume, pravi Aleksander Zalaznik, predsednik uprave Danfossa Trata. »Država bo še bolj zaostala v primerjavi z naprednimi, propulzivnimi državami, če politika ne bo razumela pomembnosti ustvarjanja primernega okolja za visoko izobražen kader. V to sodi močna internacionalizacija šolstva, odprtost delovne zakonodaje za projektno delo in projektno zaposlovanje visoko izobraženih tujcev ter seveda konkurenčna davčna zakonodaja.«
Povezati univerze, institute in gospodarstvo
Podjetniške zvezde se zavedajo pomembnosti sodelovanja z univerzami in inštituti, imajo svoje podjetniške akademije, so soustanoviteljice fakultet ... Ali kot pravi Franjo Bobinac: »Znanje, ki ga je v podjetjih zelo veliko, je treba še bolj povezati z univerzami, inštituti, centri znanja ter raziskovalce spodbuditi tudi k uspešnemu sodelovanju z industrijo.«
A podjetja si želijo več »razumevanja« že prej, Rok Barbič, predsednik uprave Stillesa, razkriva: »V pozitivne spremembe izobraževalnega sistema, ki bi omogočale, da bi prvič sploh lahko našli primeren kader in ga nato čim prej integrirali v svoj proces – žal ne verjamemo. Tisti del izobraževanja, ki ustvarja ključna aplikativna znanja in veščine, se bo še vedno potekalo v naših procesih.«
Tomaž Lanišek pa pravi: »O izobraževalni politiki menim, da se mora država prilagajati potrebam trga, ne pa producirati strokovnjake, katerih storitev in znanja ne potrebujemo. Potrebujemo tehnično znanje z različnih področij, potrebujemo inovativne in razmišljajoče ljudi s širino ter strokovnjake z višjo ravnijo poslovno ekonomskih znanj.«
Prioritete
Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, poudarja, da bi morali imeti jasne usmeritve s prioritetami, ki bi jih spodbujali. »Gotovo bi bilo zelo koristno, če bi obstajala bolj operativna oziroma akcijska strategija državnega gospodarstva kot celote, na primer razvoj krožnega gospodarstva, kot v Luksemburgu, ali industrializacije 4.0, kot se dogaja v Nemčiji, če že ni sektorskih prioritet. Taka operativna strategija bi spodbudila podjetja k ustrezno usmerjenemu investiranju ter zlasti k večjim raziskavam in razvoju. Zadnje je pomembno zaradi povezave gospodarstva z univerzami in inštituti, saj je to področje zdaj neustrezno organizirano. Prav tako je neustrezno tudi financiranje tega področja, zato znanost in gospodarstvo skupaj ne dajeta želenega rezultata v našem okolju.«
Ali kot poudarja Lanišek: »Gospodarstvo potrebuje za svoje dobro delovanje stabilno državo z uravnoteženimi financami. Nesprejemljivo je, da se nenehno pojavljajo nihanja in pritiski na gospodarstvo vsakič, ko državi zmanjka denarja, in neskončno iskanje virov financiranja v gospodarstvu. To je še posebno boleče, ko primanjkljaji nastajajo zaradi neurejenosti, korupcije, sistematičnega odtoka sredstev ipd. Če veljajo stroga načela pravne države za gospodarstvo, morajo veljati tudi za vse druge.«
Digitalizacija
Na nedavnem vrhu gospodarstva je digitalni trikotnik – vlada, gospodarstvo, razvojno-raziskovalne sfere – podpisal izjavo o slovenski digitalni koaliciji – digitalna.si. Marjan Mačkošek, glavni direktor Štore Steela in predsednik GZS, poudarja: »V industriji in širše v gospodarstvu je digitalizacija že del sistema. Hitrost spreminjanja, prilagajanja in kreiranja se je neverjetno povečala. Če je analogno obdobje omogočalo delovanje pet minut pred dvanajsto, digitalna doba to omogoča pet minut po dvanajsti. To bo morala razumeti in privzeti tudi politika.« Toda, je jasen Mačkošek, če hočemo kot država konkurirati najuspešnejšim, ni dovolj, da novo realnost sprejemamo samo v gospodarstvu, ampak morajo tako začeti razmišljati in delovati vsi družbeni podsistemi.
Zvezde imajo model
Zvezde imajo svoj model ali kot je povedal Franjo Bobinac: »Gospodarstveniki se zavedamo, da smo sami zadolženi za to, da ustvarjamo svoje vzvode rasti dodane vrednosti, da se moramo zanesti predvsem nase, da smo sami odgovorni za razvoj svojih poslov in poslovnih modelov, da postavljamo konkretne cilje, ki jih tudi uresničujemo, in da iščemo konkurenčne prednosti, ki nam omogočajo zmagovati na trgu. Vsakdo mora iskati nekaj unikatnega pri sebi, pri svojih sodelavcih, pri svojih izdelkih ali storitvah, v čemer bo drugačen od konkurence, ter najti način, kako te prednosti dokazovati in ubraniti.« Janez Škrabec, direktor družbe Riko, potrjuje, da je stabilno gospodarsko okolje vedno pomembno in potrebno. »Vendar podjetniki ne moremo čakati na boljše priložnosti, temveč proaktivno sami utirati poti svojemu uspehu.«
Tudi za globalno Krko je Slovenija kot domači trg s prodajnega zornega kota gotovo pomembna. Toda Jože Colarič, predsednik uprave Krke, poudarja: »Glede poslovnega okolja pa je le eno od mnogih, s katerim se srečujemo. Lastniki od nas pričakujejo rezultate. Zato svojo energijo usmerjamo predvsem v to, kako poslovne možnosti in pogoje gospodarjenja v Sloveniji in drugod čim bolje izkoristiti.«
