Tiskane izdaje
Hubert Kosler, direktor Yaskawe Ristro in Yaskawe Slovenija, pozdrave v e-sporočilu pošlje v štirih jezikih: »mit freundlichen Grüßen, best regards, yoroshiku onegaishimasu, lep pozdrav«. V nemščini, angleščini, japonščini in slovenščini. To kaže na izvozno naravnanost proizvajalca robotov iz Ribnice. Dobro poslovanje slovenskih podjetij je prepričalo vodstvo japonske Yaskawe, da bo v Sloveniji postavila novo tovarno robotov.
Osredotočenost gospodarstva v svetu in tudi pri nas se vse bolj preusmerja k digitalizaciji, industriji 4.0, pametnim tovarnam. Kje vidite svojo vlogo v tem konceptu?
Če izhajamo iz dejstva, da je Yaskawa izumila besedo mehatronika, je Yaskawa poskušala vedno postavljati trende na področjih servopogonov, servoregulacij, inverterjev in robotike. Zdaj prehaja tudi v sistemske rešitve v energetiki in zeleno tehnologijo. Pred dvema letoma so prevzeli finsko podjetje Switch, ki proizvaja generatorje za vetrne elektrarne. Yaskawa ogromno vlaga v robotizacijo, tako na področju industrijske robotike kot tudi kolaborativne robotike. To je nova veja, ki odgovarja na potrebe predvsem avtomobilske industrije, da so izdelki narejeni po meri kupca. Yaskawa ponuja komponente za industrijo 4.0 kot tudi celovite sistemske rešitve.
V Sloveniji smo že navzoči s podjetjem, ki se ukvarja z inženiringom in proizvodnjo sistemskih rešitev predvsem za dobavitelje v avtomobilski industriji. Pri tem smo v Evropi med vodilnimi, še posebej pri proizvodnji sedežev, izpušnih sistemov in karoserijskih delov. Na naši lokaciji danes dela 135 ljudi, od tega je 60 inženirjev. Zdaj prihaja nova tovarna robotov, v kateri se bo dodatno zaposlilo od 150 do 200 ljudi.
Sprva bo iz nje na leto prišlo 4000 robotov, nato pa 5000 in 6000 do leta 2025. Proizvodnja v Sloveniji bo pokrila 80 odstotkov tržnih potreb Yaskawe v Evropi, 20 odstotkov pa bo maloserijskih robotov, ki se na evropskem trgu ne prodajajo v velikem številu in bodo prihajali iz Japonske. Za te bomo prevzeli distribucijo za celotno Evropo. Mi bomo centralna točka za distribucijo po Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki.
Tukaj bo tudi razvoj.
S to tovarno ne prihaja samo proizvodnja, ampak tudi raziskave in razvoj robotskih rok in prilagajanje obstoječih robotskih rok potrebam kupcev. Veliko kupcev želi imeti svojo različico robotov, mi pa bomo z razvojem v Evropi lahko zelo odzivni na njihove potrebe.
Kaj bo prinesla Yaskawina investicija Sloveniji?
En vidik so nova delovna mesta. To so kakovostna delovna mesta, potrebovali bomo veliko inženirjev in doktorjev znanosti. Že danes zelo dobro sodelujemo s strojno in z elektro fakulteto ter Institutom Jožef Stefan, v prihodnje pa bomo še bolj. Na fakultetah se bodo z robotiko mogoče še bolj intenzivno in usmerjeno ukvarjali. S proizvodnjo in razvijanjem robotov ter inženiringom Slovenija pridobiva visokotehnološko znanje. Z vsem tem bo v svetovnem merilu pridobila veliko referenco kot država, v kateri se dogaja robotika.
Vlada se je zavezala, da bo projekt finančno podprla. Kakšne pa so zaveze Yaskawe glede velikosti tovarne in števila novih delovnih mest?
Projekt smo ocenili na 25 milijonov evrov, nameravamo odpreti od 150 do 200 delovnih mest, zgradili bomo okoli 15.000 kvadratnih metrov tovarniških površin. To so naše zaveze. Država je dala svojo zavezo, da nas bo podprla v okviru evropske zakonodaje. Po ocenah bo državna pomoč znašala od 20 do 25 odstotkov vrednosti projekta.
Po ocenah bo državna pomoč znašala od 20 do 25 odstotkov vrednosti projekta. Foto: Voranc Vogel/Delo
Pred kratkim sem bil v neki tovarni, kjer je bilo zelo malo ljudi in zelo veliko robotov. Kaj prinašajo roboti zaposlenim v gospodarstvu? Kakšne spremembe bodo povzročili na trgu dela?
Roboti ne odžirajo delovnih mest ljudem, ampak jih nadomeščajo na delovnih mestih, kjer so težke razmere, v neugodnem okolju, kjer je treba veliko prenašati. Če ljudje opravljajo težaška dela, postanejo invalidi. Po drugi strani uvajanje robotov odpira nova delovna mesta; treba jih je postaviti, jih upravljati, programirati, voditi in nadzirati delovni proces.
Poleg tega je v Evropi težava staranje prebivalstva. Volkswagen opozarja, da je ogromno ljudi starih 55 let. Ti se bodo v prihodnjih desetih letih upokojili, za njimi pa bo ostal primanjkljaj novih delavcev. Nova veja robotike, tako imenovani kolaborativni roboti, bodo lahko v industriji nadomestili to pomanjkanje.
Kaj so kolaborativni roboti?
Do zdaj so bili na trgu samo industrijski roboti, ki delajo določene operacije, vendar človek v njihovi neposredni bližini zaradi varnosti ne sme biti. Zato so vedno zaprti v kabine oziroma kletke, te pa so opremljene z varnostnimi senzorji, ki takoj zaustavijo delovanje robota, če človek zaide na to varovano območje.
Kolaborativni roboti so na zunaj zelo podobni industrijskim, vendar imajo vgrajene senzorje momentov in sile. Zelo so občutljivi. Če v bližini zaznajo človeka, se takoj ustavijo. Imenujejo se kolaborativni, ker lahko s človekom zelo dobro sodelujejo. Niso v kabinah, ampak vpeti v proizvodni proces neposredno z ljudmi. To je robot pomočnik oziroma sodelavec. Predvideva se, da bodo v prihodnje lahko nadomeščali ljudi na montažnih linijah in neposredno sodelovali z ljudmi.
Spreminja se struktura delovne sile.
Seveda, zato se že pogovarjamo s srednjimi šolami, tudi z gimnazijo v Kočevju, da bi odprla še tehnično smer, upajmo, da nekoč tudi mehatronsko. To so za nas pomembni kadri. Pri mladih je treba začeti.
Kje boste našli kader za novo investicijo?
S kadrom nimamo težav. Res pa je, da na trgu težko najdeš izoblikovan profil za našo dejavnost. Zato štipendiramo, študente povabimo na prakso, jih tako spoznavamo, s profesorji se dogovarjamo za diplomske naloge. Ko študent diplomira, že vemo, na katerem delovnem mestu bo začel, in takoj prispeva k dodani vrednosti. V novi tovarni robotov bomo odprli različna delovna mesta, od doktorskih, inženirskih, tehničnih do manj zahtevnih. V dogovoru z zavodom za zaposlovanje bomo pripravili izobraževalne treninge, da se bodo potencialni kandidati lahko usposobili za dela in naloge, ki jih bomo v novi tovarni potrebovali.
Poleg dobre povezave s fakultetami in dobavitelji so Japonci kot vzrok za vlaganje v Sloveniji navedli dobro poslovanje Yaskawe v Ribnici. Vi tudi pravite, da so Japonci zelo naklonjeni Sloveniji.
Japonci so zelo naklonjeni Sloveniji, verjetno zato, ker so imeli z nami vedno dobre izkušnje. Tudi v recesiji smo poslovali pozitivno. Zadnja leta se prihodki in dobiček večajo. To je bil eden pomembnih vzrokov, da je Yaskawa izbrala Slovenijo v hudi konkurenci drugih držav.
Kako ocenjujete vlogo vlade pri pridobivanju te investicije?
Za zdaj sem izjemno zadovoljen. Od prvega obiska pri ministru za gospodarstvo in državnem sekretarju so se zelo zavzemali, da privabijo Yaskawo. To je bila dobra kombinacija, na eni strani naše 20-letne kompetence, na drugi strani izredna kompetentnost vlade. Ne nazadnje je državni sekretar Aleš Cantarutti marca obiskal vodstvo Yaskawe, oktobra pa še predsednik vlade Miro Cerar. V Yaskawi odločanje poteka na šestih ravneh, v vodstvu je veliko ljudi, kjer ima vsak svojo idejo. Morali smo imeti zelo veliko simpatizerjev v upravnem odboru, ki so dvignili roko za Slovenijo.
Gre za lobiranje?
Gre za človeške kontakte in kredibilnost. Pri Japoncih je pomembno zaupanje, zaupanje in zaupanje! V poslu ni ljubezni, štejejo zgolj rezultati. Lahko pa povem, da je šlo v danem primeru tudi za dobro usklajene aktivnosti s predstavniki vlade, ki so bili dobro pripravljeni na sestanke z našim vodstvom. Rezultat je viden.
Lokacija bo znana do konca leta. Omenjata se Ribnica in Kočevje. Še kakšen drug kraj?
Presenečen sem nad interesom po Sloveniji za postavitev te tovarne. Vendar smo mi na tem območju že 20 let, to okolje poznamo, zato je ideja Yaskawe, da tu ostanemo, če nam uspe dobiti dobro ponudbo. Verjetno pa bomo opravili raziskave zaradi sodelovanja s fakultetami in inštituti v Ljubljani. Sama lokacija za novo tovarno tako še ni znana.
Kaj bo odločilno pri izbiri?
Odločilna je vrednost nakupa zemljišča. Vse konkurenčne države so dale na mizo zelo jasne ponudbe, cene pa so se gibale od pet do deset evrov za kvadratni meter. Yaskawa vidi nakupne možnosti v teh okvirih. Težava v Ribnici je, da je veliko lastnikov zemljišč v industrijski coni. Če bodo apetiti preveliki, se bo treba odločiti za drugo lokacijo.
Imate plan B z manj zapletenim lastništvom zemljišč?
Planov imamo več. Vse lokacije obravnavamo zelo resno. Projekt zaradi tega ne bo padel. Zdaj moramo opraviti razgovore z lastniki zemljišči in o lokacijah poročati našim lastnikom. Japonsko-evropsko vodstvo bo odločitev verjetno sprejelo do novega leta ali takoj po njem. Sicer se nam bodo rušili termini.
V poslu ni ljubezni, štejejo zgolj rezultati, pravi Hubert Kosler. Foto: Leon Vidic/Delo
Ključni trgi za te robote bodo Evropa, Bližnji vzhod in Afrika. Kakšna poslovna klima vlada na teh trgih pri vaših kupcih?
Letošnje poslovno leto bo končano v okviru poslovnih načrtov, tudi za prihodnje imamo dober vhod naročil. Za zdaj nas ne skrbi. Nasprotno, celo presenečeni smo, da proizvajalci izpuhov kljub e-mobilnosti povečujejo svoje zmogljivosti in gradijo nove tovarne. Ta trg še vedno zelo raste.
Yaskawa Ristro je lani ustvarila 29,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 46 odstotkov več kot leto prej. Ustvarili ste dva milijona evrov dobička oziroma še enkrat več kot leto prej. Pravite, da boste letos poslovali v okviru poslovnih načrtov. Kakšni so ti?
Lansko leto je bilo izjemno uspešno. Letos bomo lanski rezultat najmanj ponovili, prezgodaj pa je napovedati, ali ga bomo presegli. Naše poslovno leto se namreč konča konec februarja. Rast seveda ne bo takšna kot lani. Vendar so velike rasti zelo delikatne. Lahko namreč nastanejo težave, če se ob prehitri rasti organizacijsko ne prilagodiš. Letos smo uvedli veliko organizacijskih ukrepov z uvajanjem vitke proizvodnje.
Kakšna je korporativna kultura v japonskem podjetju in v multinacionalki s 15.000 zaposlenimi?
Yaskawa je bila pred desetimi leti zelo zaprto podjetje. Niso sodelovali s fakultetami in inštituti, celo posamezne divizije so med seboj malo sodelovale. Japonci so namreč izjemno tradicionalni in tudi Yaskawa je bila. Zdaj strategijo spreminjajo, postajajo odprti.
Yaskawa bo prvič postavila proizvodnjo zunaj Azije. Na Škotskem sicer imajo manjšo proizvodnjo inverterjev. Pred tremi leti so v Evropi kupili nekaj podjetij: že omenjeni Switch iz Finske, nemško podjetje Vipa, ki so ga ustanovili nekdanji zaposleni v Siemensu. Najbolj viden primer odpiranja pa je, da je predsednik Yaskawe Europe Manfred Stern tudi podpredsednik Yaskawe Electric Japonska. To je prvič, da so v upravni odbor imenovali ameriškega in evropskega predsednika.
Želijo si, da prispevamo čim več evropskega razvoja. Pustili nam bodo precej proste roke. Mi načrtujemo dvoizmensko delo, medtem ko je na Japonskem in Kitajskem enoizmensko. Pri načrtovanju tovarne smo vključili strojno fakulteto. Vse bomo naredili v virtualni realnosti, da bomo vse stestirali in Japoncem predstavili naš koncept. Želijo namreč, da predstavimo svoje predloge in ne kopiramo vse od Japonske in Kitajske.
Analizirali bomo seveda tamkajšnje tovarne in na podlagi tega izdelali evropsko različico, ki bo imela atribute pametne tovarne. Morda na začetku ne bo velike avtomatizacije procesov, v nadaljevanju pa prav gotovo.
Japonska je za ZDA največja investitorica na svetu, vendar v Sloveniji razen Yaskawe, Panasonica v Gorenju in Daihen varstroja ni japonskih investicij. Zakaj jih ni več?
Ne samo japonskih, tudi drugih tujih ni. Primer industrijske cone Hoče kaže, da do zdaj očitno ni bilo možnosti za velike industrijske cone, ki jih potrebujejo giganti, kot je Magna. Očitno v vladi ni bilo posluha, da bi jih uredili. Vlada je zdaj zelo zainteresirana, da bi v Hočah naredila cono, da bo velik investitor sploh našel parcelo za tovarno.
V drugih državah imajo za tuje investitorje pripravljena zemljišča v lasti občin in države. Tam so stvari jasne, pokažejo, kje so fakultete in srednje šole, avtobusne in železniške povezave. To pri nas manjka, zato ni tujih investicij. Majhno podjetje že dobi neko manjšo parcelo, pri velikih investicijah pa je težava. Zdaj bo vlada pripravila možnost, da bo Magna začela razmišljati o prihodu v Slovenijo. Doslej te ni bilo. Poleg tega reforme v Sloveniji še niso bile izpeljane.
Katere najbolj pogrešate?
Inženirske plače so veliko preveč obdavčene, kar bi se moralo urediti prednostno. Torej da dobri mladi strokovnjaki ne bodo odhajali v Avstrijo, ker tam dobijo za enako bruto plačo višjo izplačano neto plačo.
Kaj pa mini davčna reforma?
Nekaj bo prinesla, bolje kot nič, sem pa pričakoval bistveno višje pozitivne davčne učinke na razbremenitev stroškov zaposlenih, ki so največja dodana vrednost za podjetje. Tako pri bruto plači 3000 evrov zaposleni dobi samo 25 evrov neto več!
Pomembna bi bila tudi večja fleksibilnost trga dela. Tuji investitorji se bojijo priti k nam, ker se zakonodaja spreminja čez noč − denimo povečanje davka na dobiček s 17 na 19 odstotkov. Potrebna je večja stabilnost.
Glede na to, da sem odgovoren tudi za Češko in Slovaško in dobro poznam tamkajšnje razmere, menim, da je zdaj dobra priložnost za Slovenijo in države nekdanje Jugoslavije. Na Češkem in Slovaškem je že toliko tujih investitorjev, da imajo težavo z zagotavljanjem kadra, dobre lokacije pa so čedalje teže dosegljive.
Ste prapravnuk Petra Kozlerja, avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel in ustanovitelja Pivovarne Union. Zato vprašanje: imate raje japonski sake ali domače pivo?
Oboje je dobro. Pa japonsko pivo je tudi dobro.
