Podjetniške zvezde 2017: ustvarjajo nam prihodnost

Andrej Orožen, Dewesoft: V veliko čast mi je biti v takšni družbi.

pet, 20.10.2017, 06:00

Zahvala sponzorjem

Projekt Delove podjetniške zvezde 2017 so podprli generalni pokrovitelj Gorenjska banka, veliki pokrovitelj Telekom Slovenija, pokrovitelji Riko, Geoplin in SIQ, partner Steklarna Hrastnik in strokovni partner AJPES. Za podporo se vam iskreno zahvaljujemo.

Ljubljana – Dvajset kandidatov v naboru Delovega projekta Podjetniške zvezde svoje izdelke izvaža na vse celine, tudi na Antarktiko, zmagovalec Dewesoft pa celo v vesolje. S svojo merilno tehniko je prepričal Naso, Kennedyjev vesoljski center, Lufthanso, Bosch, večino avtomobilskih proizvajalcev in številne druge, med njimi tudi strokovno žirijo v izboru za Delovo podjetniško zvezdo.

Vidno ganjeni Andrej Oražen, soustanovitelj in direktor, ki je priznanje prejel iz rok predsednika strokovne žirije Stojana Petriča, se je pri tem zahvalil svoji ekipi - 60 članom doma in stotim v tujini: »En človek brez ekipe ne more nič, ekipa vali kamen naprej. Ne vem, ali bi koga iz naše ekipe lahko pogrešal.«

Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v nominiranih podjetjih je 77.000 evrov, kar je 85 odstotkov več od slovenskega povprečja, v Dewesoftu pa dodana vrednost na zaposlenega znaša zavidljivih 115.000 evrov. Bralci časopisa Delo in njegovega poslovnega tednika Svet kapitala, ki zaznamuje prvo obletnico prenovljene izdaje, so za svojo zvezdo izbrali podjetje I. H. S. Njegova prokuristka Tadeja Buršič je dejala, da si prizadevajo za izboljšanje na vseh ravneh: »Zato smo dobri in večji. Pri tem ima pomembno vlogo naš kader, brez njih in nenehnega vlaganja vanje nam ne bi uspelo doseči takih rezultatov.« Lani so ustvarili 14,6 milijona evrov prihodkov, za letos napovedujejo desetodstotno rast.

Vseh dvajset podjetij v izboru za Delov projekt Podjetniške zvezde, ki jim je bilo včeraj slavnostno podeljeno priznanje, je inovativnih, razvojno usmerjenih, zagotavljajo nam delovna mesta in državi plačujejo davke. Lani so v državno blagajno le iz davka na dohodek pravnih oseb nakazali več kot 3,5 milijona evrov.

Imajo rešitve in vedo, kaj potrebujejo, da bodo uspešni še naprej, ljudje jim zaupajo in jih cenijo – in prav taki lahko prinesejo spremembe v našo družbo ali kot je dejal v. d. odgovornega urednika Dela Gregor Knafelc: »Njihov glas je morda pomembnejši od glasu, ki ga bomo izvolili v nedeljo.«

Najmanjše podjetje po dohodkih je lani ustvarilo 3,7 milijona evrov, največje pa 34,9 milijona evrov; po številu zaposlenih je imelo najmanjše med njimi 14 ljudi in največje 202 zaposlena.

»V veliko čast mi je biti v taki družbi. In tudi če ne bi bil izbran, bi bil zelo ponosen, da sem med nominiranci,« je dejal soustanovitelj in direktor Dewesofta Andrej Orožen, ki je bil izbran za Delovo Podjetniško zvezdo 2017. »Prejeli smo že veliko nagrad, a Delova – to je le sinonim za kakovosten časopis – bo le še povečala našo prepoznavnost in ugled. Ko se podjetja v tujini odločajo, s katerimi partnerji bodo poslovala, najprej pogledajo reference, ki jih ima podjetje doma. S tako referenco bomo tudi mi iztržili kak evro več,« je še dejal vidno počaščen nagrajenec, ki sicer meni, da v Sloveniji premalo cenimo dosežke.

Zasavsko podjetje je komisijo prepričalo, ker je v zadnjih desetih letih prihodke povečalo za kar desetkrat. Lani so jih ustvarili 17 milijonov evrov, pri tem pa ustvarili skoraj štiri milijone evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega znaša zavidljivih 115.000 evrov, in kot poudarjajo v podjetju, je to rezultat nenehnega vlaganja v razvoj, temu namenijo 80 odstotkov ustvarjenega dobička.

Najpomembnejše je izobraževanje

»In kaj mi kot družba vračamo tem, ki nam omogočajo blaginjo? Smo jim hvaležni, jih bomo znali zadržati pri nas?« je odgovorna urednica poslovnega tednika Sveta kapitala Petra Kovič vprašala goste na panelu: Stojana Petriča, predsednika sosveta Kolektorja, Matjaža Schrolla iz investicijskega sklada Templeton ter psihoanalitika dr. Matjaža Lunačka. Izobraževanje je ključno, so se strinjali udeleženci, pa tudi priznavanje in cenjenje dobrih dosežkov. Izobraževalni sistem je po mnenju Schrolla v Sloveniji preveč zastarel, žalostno pa je tudi, da na univerzah nimamo tujih profesorjev. »Teh je vse več,« mu je sicer nasprotoval Petrič.

Dvajset nominirancev je dokaz, da slovensko gospodarstvo temelji na znanju. Foto: Blaž Samec/Delo

»Če mati reče otroku, ko zgradi stolp, naj takoj vse pospravi na svoje mesto, to ni dobro. Pustiti mu moramo čas, da se svojega dosežka veseli,« je dejal Matjaž Lunaček, ki je na razpravi opozoril tudi na hude posledice pretirane gonje za uspešnostjo, ki se še najizraziteje kaže v azijskem gospodarstvu: velik odstotek samomorilnosti med mladimi, ki se jim ne uspe vpisati na želeno univerzo, smrti zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu in visoki odstotki depresije. Ne le v Aziji, tudi v Evropi ta postaja prevladujoča zdravstvena težava ljudi na delovnih mestih.

Matjaž Schroll je dejal, da ni prepričan, ali smo dobro pripravljeni na prihajajočo krizo, ki naj bi se, če pogledamo zgodovinsko, kmalu lahko zgodila. »Kmet v dobrih časih poskrbi, da je ozimnice dovolj za slabe čase. Kako deluje naša politika danes?«

»Je res tako grozno, da moramo iste podatke vedno znova vstavljati v nešteto različnih aplikacij in sistemov, kot od nas zahteva država? Iste podatke poročamo na enak način različnim institucijam. Zakaj ne vzpostavimo sistema, v katerega bi vstavili podatek, ki bi nato padel skozi več sit? Mislim, da bi v javni upravi lahko zaposlili enega več v razvojnem oddelku namesto v administraciji,« je dejal Oražen.

Prihodnost v povezovanju različnih podjetij in disciplin

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki se morda še najbolj zaveda birokratskih ovir, je prepričan, da bo Slovenija tudi to premagala. »Trdno sem prepričan, da slovensko gospodarstvo temelji na znanju. Prihodnost slovenskega gospodarstva vidim predvsem v tistih panogah, ki so inovativna na področjih, ki zahtevajo visoko strokovno znanje. Zelo sem vesel tistih gospodarskih pobud, ki temeljijo na povezovanju različnih podjetij in tudi disciplin. Smo majhni, a kot država dobro urejeni, zato se bomo lahko še bolj uveljavili v svetu, v katerem bo zasijalo predvsem visokotehnološko in inovativno podjetništvo. Čaka nas svetla prihodnost. Svet je prepleten s sodobnimi tehnologijami, zato je ne le prepleten, ampak tudi zapleten. V njem bodo uspešni domiselni ljudje, ki so navajeni trdo delati, želijo veliko vedeti, hkrati pa imajo sveže ideje, ki jim omogočajo svetovni preboj. Prav to kažejo Delove Podjetniške zvezde,« meni Koprivnikar.

Proizvodi in storitve predvsem v tujino

Podjetja, ki so se uvrstila v končni izbor, so leta 2016 ustvarila kar 226 milijonov evrov prihodkov, več kot 40 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) in dobrih 26 milijonov evrov čistega dobička. Podjetniške zvezde so zelo uspešne na tujih trgih, kjer jih večina proda 90 odstotkov in več vseh proizvodov oziroma storitev.

Med nominiranimi podjetji so bili še Aerosol, Agitavit Solutions, Amplexor Adriatic, Atotech Slovenija, Damatech, Euro Plus, Frigotransport Pišek & Hsf, I. H. S., LP Mycron, Mebor, Paradajz, Plamtex Int., RLS Merilna tehnika, Rosenbauer, Sibo G., Smartis, Sportradar, Trival antene in VRC.

Prijavi sovražni govor