»Delavcev ni – avtomatizacija postaja nuja«

I.H.S. od garažnega vlagalca steklenic do podjetja z več kot 110 zaposlenimi.

čet, 07.09.2017, 06:00

Delo predstavlja 20 podjetij, izmed teh pa bo s pomočjo strokovne komisije izbralo podjetniško zvezdo. Kdo so naše podjetniške zvezde? To so podjetja, ki rastejo, zaposlujejo, vlagajo v razvoj, izvažajo, inovirajo in so družbeno odgovorna. To so podjetja prihodnosti.

Medijska hiša Delo je vsak december od leta 2013 dalje izdala posebno prilogo Podjetniške zvezde, v kateri smo v intervjujih in zgodbah predstavili uspešne slovenske podjetnike ter analizirali nekatere vidike gospodarstva, kot so izvoz, zagonska podjetja, digitalizacija in tako dalje. Projekt smo letos še razširili.

Krško – Prodaja podjetja I.H.S. na slovenskem trgu je zanemarljiva. A kljub temu ima večina slovenskih gospodinjstev doma izdelke, ki so v procesu proizvodnje nekje na poti od etiketiranja do tovornjaka bili manipulirani z napravami – transportnimi, pakirnimi in paletnimi –, razvitimi in narejenimi v Krškem.

Podjetniška zgodba, ki se je leta 1989 v garaži Tadeja Buršiča začela z izdelavo vlagalca steklenic, danes zaposluje 111 ljudi. Družba bo zgolj letos zaposlila od deset do 15 novih delavcev, lahko pa bi jih še več, če bi v Krškem razpolagali z večjimi proizvodnimi kapacitetami.

»Zdaj nas najbolj bremeni pomanjkanje prostora. Težavo poskušamo reševati, a v Sloveniji vse traja preveč dolgo, čeprav se vsi trudijo pomagati. Vpeti smo v toge okvire, ki se jih ne da prebiti, ker so namenjeni samim sebi,« nad slovensko birokracijo potarna direktor in lastnik družbe I.H.S. Tadej Buršič.

Podjetje je z novo halo 3500 kvadratnim metrom letos dodalo novih 1500 kvadratnih metrov površin. Že prihodnje leto naj bi z novo investicijo prišli do 7000 kvadratnih metrov uporabnih prostorov.

»V poslovnem smislu letos kaže, da bo bolje kot leta 2016. Ob tem je leto 2017 že zdavnaj končano. Zares smo končali aprila, maja. Običajno posli za celotno leto niso sklenjeni tako zgodaj,« nov rekordni letni prihodek družbe napoveduje Buršič.

Če je podjetje ob začetku oživljanja evropskega gospodarstva leta 2014 prihodke dvignilo z osem na 12,6 milijona evrov, jih od takrat vsako leto povečuje za približno milijon. Lanskim 14,6 milijona evrom naj bi letos dodali dodatno desetino vrednosti: »Moram reči, da je to eno naših najuspešnejših let. Pravzaprav je v gospodarskem vzponu celotna Evropa. Dobavni roki se povečujejo vsem.«

Glavni produkt družbe I.H.S. je avtomatizacija procesov v živilski in drugi industriji, njihove naprave prevzamejo že zapakirane produkte in jih dostavijo do tovornjaka. Primer celotne avtomatizirane linije posavske družbe je proizvodnja rezanega sira v Izraelu – z avtomatskimi viličarji, roboti in različnimi manipulatorji.

Izziv rasti je vzgoja delavcev

Vpetost v tuje rastoče evropske trge – prihodki na domačem so zanemarljivi, čeprav so njihovi izdelki prisotni v družbah, kot so Radenska, Dana, Costella, Fructal in Ljubljanske mlekarne – je eden od poglavitnih dejavnikov za uspešnost zadnjih let. Drugi pomemben vzrok za uspeh Posavcev v panogi z izjemno številno konkurenco, kjer, kot pravi Buršič, tako rekoč ne obstajajo tržne niše, je dolgoletna kakovost izdelkov. Strojni inženirji predstavljajo okoli 20 odstotkov zaposlenih, z razvojem izdelkov se jih ukvarja približno tretjina: »V preteklih letih smo razvili tako veliko različnih tipov strojev, da za posameznega uporabnika vedno lahko najdemo primerno rešitev. Morda je to za nas bolj naporno in manj dobičkonosno, a to nam povečuje možnost pridobitve novih poslov.«

Negativna plat uspeha so težave pri pridobivanju novih kadrov: »Prihodnost je kritična. Mislim, da je šolstvo od leta 1990 do 2015 uspelo uničiti vse, kar je bilo še dobrega. Danes težko prideš do strokovnjakov, moraš jih sam vzgajati. Ključavničarji, varilci – teh poklicev ni več. Mislim, da generacija, ki danes odrašča, meni, da bo potegnila po zaslonu in bo iz računalnika priteklo vino. Če ne bo, bo pa v depresiji.«

Foto: Blaž Samec/Delo

»V zadnjih letih zaposlovanje inženirjev poteka zgolj prek štipendiranja,« direktorja dopolni Mojca Valentinčič Vdovč, v družbi odgovorna za finance in štipendiranje: »Mladi že med štipendiranjem prihajajo k nam na prakso in študentsko delo. S tem že pred zaposlitvijo spoznajo proizvodni del družbe, saj je dober inženir tisti, ki je poskusil nekaj narediti tudi z rokami in ki pozna tehnologijo. Te mlade nato priključimo v proces projektiranja. Zaposlenih je 17 ljudi, ki smo jih štipendirali.«

Podjetje zdaj štipendira le štiri potencialne bodoče delavce, kar je do trikrat manj kot pred leti, saj država ni zagotovila pravočasnega črpanja evropskih sredstev. Posledično so se v I.H.S. odločili, da z novim šolskim letom ne bodo več čakali na javna sredstva, temveč bodo ne glede na kasnejše razpise mladim začeli mesečne prihodke v celoti nakazovati sami. »Toliko škode naredi nekdo, ki nima pojma, kaj dela,« navaja Buršič.

Zgornje omejitve števila zaposlenih več ne omenja

Kljub uspešnim letom si v Krškem prehitre rasti podjetja ne želijo. A Buršič zgornje omejitve števila zaposlenih več ne omenja. Ne nazadnje trendi napovedujejo nove poslovne priložnosti za I.H.S. in sorodna podjetja. Kljub razmišljanju o davkih na robote bo prihodnost prinesla dodatne avtomatizacije delovnih procesov, ki jih za zdaj opravljajo ljudje.

»Če se boste vozili po nemških vaseh, ne boste videli smetarskega avtomobila z zaposlenima, ki se prevažata na zadku tovornjaka. Avtomobili imajo mehansko roko, ki vzame posodo za smeti, jo izprazni in postavi nazaj na prvotno mesto. V avtomobilu je zgolj šofer. Razlogov za to je več – tudi varnostni, da kdo z zadka ne pade na cesto,« možno prihodnost slovenskih smetarskih služb opisuje Buršič.

Z večanjem števila zaposlenih v I.H.S. se je manjšalo število delavcev v podjetjih, ki so v Krškem kupovala naprave za avtomatizacijo proizvodnje: »Bilo mi je težko. Ko smo avtomatizirali proizvodnjo sira v Nemčiji, smo pripeljali tri naše robote in se je število zaposlenih v izmeni zmanjšalo s 25 na sedem. A moram reči, da po zadnjih podatkih, ki jih imam, ljudje ne razmišljajo več o avtomatizaciji zgolj zaradi želje po privlačevanju denarja. Ljudi, ki bi delali, mnoga podjetja več ne dobijo in avtomatizacija postaja nuja.«

Prijavi sovražni govor