Delajo za prvovrstne avtomobilske znamke

Žeje – Avtomobili se ne ločijo samo po tehničnih karakteristikah in ceni, temveč tudi po obliki. Pri slednji so pomemben razpoznavni znak žarometi. Zahtevne plastične sestavne dele zanje za najbolj prestižne nemške avtomobilske znamke – BMW, Mercedes, Audi in Porsche – izdelujejo v slovenskem družinskem podjetju Plamtex int.

V proizvodni dvorani v Poslovnem centru Komenda ponuja Plamtex int celovito rešitev – od končnega razvoja posameznih plastičnih sestavnih delov za prednje in zadnje luči do proizvodnje. Kupec/naročnik razvije osnovno idejo, v Plamtexu int delo tehnološko dokončajo do optimalne cene, naredijo orodje za serijsko proizvodnjo in končne izdelke dobavijo kupcu.

Konkurenca je huda, pravi (so)direktor Plamtexa int Matjaž Zupančič. Kupci kupujejo po vsem svetu, v Avstriji, Italiji, na Češkem, Slovaškem in na Portugalskem. Komenda pa je blizu avtoceste in v optimalni razdalji od 500 do 700 kilometrov do kupcev. Daljši transport bi prinesel že prevelike transportne stroške, ki bi presegli ceno izdelka.

Posredno izvozijo vse, kar naredijo, neposreden delež izvoza pa je 30 do 40 odstotkov. Glavna izvozna trga sta Nemčija in Avstrija, nekaj orodjarskih proizvodov izvozijo tudi v Turčijo in Švico. Prodajajo v glavnem multinacionalkam, petim do desetim, noben kupec nima več kot tretjine prometa, trije veliki približno enako, skupaj več kot 70 odstotkov.

Veliko se je mogoče naučiti od kupcev

Avtomobilska industrija je zahtevna panoga, pravi Matjaž Zupančič, veliko se je moč naučiti kar od kupcev. Nekoč je bil avtomobilski žaromet sestavljen iz treh delov, danes jih je 35, in gre za zelo kompleksen proizvod. Luči so pri prvovrstnih avtomobilskih znamkah razpoznavni znaki in tehnično zahtevni izdelki tako s stališča orodjarstva kot brizganja. Za znamenito Mercedesovo zvezdo obstaja kar štirideset strani tehničnega opisa, kakšna mora biti. In je del žarometov, seveda.

Foto: Uroš Hočevar/Delo

Plamtex int dela za prvovrstne avtomobilske znamke – pri enem od naročnikov so bili prepričani, da nečesa ne zna razen njih narediti nihče drug, sedaj pa to na polmilijonskem stroju delajo v Komendi.

V Plamtexu int dela petdeset zaposlenih v treh izmenah 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Zaustavljanje strojev bi bilo pač predrago. Vse, kar delajo, gre dejansko posredno ali neposredno v izvoz. Konkurenčni boj je oster. Ponudbo je včasih treba pripraviti čez noč, tudi za zelo obširen in zahteven posel. Vse ponudbe so odprte, tako da kupec takoj lahko primerja strošek dela – in tako na primer ugotovi, da je ta na Slovaškem nižji.

Ni posla za nedoločen čas

Noben posel ni sklenjen za nedoločen čas. In kupci iz leta v leto zahtevajo in pričakujejo nižje cene, tako da je treba stroške iz leta v leto klestiti oziroma proizvodnjo optimirati, avtomatizirati in iskati notranje rezerve.

Foto: Uroš Hočevar/Delo

Brez stalnega prilagajanja se v današnjem svetu ne da preživeti: vse je treba narediti, posebej v avtomobilski industriji, hitreje in ceneje. Zato vsako leto iščejo prihranke, cene se na zahtevo kupcev spuščajo vsako leto. Po drugi strani pa s plačili ni težav, če je vse seveda narejeno tako, kot mora biti – in je tako tudi narejeno, pravi Zupančič.

Nepremičnine so pri nas predrage

V hudi konkurenci so pogoji kruti. In v takem okolju je socialna država čisto drug svet. Pri nas je že marsikatera družba zašla v težave zaradi slabih delavcev, ugotavlja Zupančič. Saj dobrega delavca ne bi nihče odpustil, tudi ko bi naročila upadla. Kvečjemu bi ta sam odšel tja, kjer bi dobil primerno plačilo. Slabega pa dejansko zelo težko odpustiš.

V Plamtexu int imajo razvito interno izobraževanje. Za nove zaposlene imajo svoj katalog, v katerem je zapisan cel proces dela. Vsak novinec ima predpisan plan izobraževanja. Dela je veliko, izplen je odvisen od vsakega posameznika. Če se je pripravljen učiti, se lahko tudi veliko nauči, tako da so mladi in zagnani vabljeni, da se pridružijo ekipi oziroma da pomagajo Plamtexu int na poti do popolnosti.

Foto: Uroš Hočevar/Delo

Strošek dela je, kakršen pač je. Bolj kot to žuli Matjaža Zupančiča cena zemljišča. Za tega v Komendi je plačalo podjetje 100 evrov za površinski meter. Nepremičnine so v Sloveniji odločno predrage, še v Avstriji so cenejše. V Pliberku na avstrijskem Koroškem je cena za podobno zemljišče 20 evrov. Da ne govorimo o Turčiji, kjer dobijo naložbeniki državne subvencije, pa popuste ... Ampak o selitvi proizvodnje na Koroško v Plamtexu int čisto resno (še) ne razmišljajo, saj bi to postavilo na glavo tudi življenje.

Vse gre nazaj v podjetje

V Plamtexu int, kjer je lastnik Mišel Zupančič, z bratom Matjažem sta sodirektorja, doslej niti enkrat še niso izplačali dobička. Vse gre nazaj v podjetje, da lahko raste, se širi in vlaga. Zato gre ob posojilih za izključno lastna sredstva. Približno desetino prihodkov po navedbah Matjaža Zupančiča namenjajo za izboljšave. Dejansko pa ob 50 zaposlenih pomeni ves orodjarski del družbe razvoj.

V preteklosti so prijavili en patent; razmišljajo o procesnih izboljšavah, saj je izdelek last kupca. Orodja za proizvodnjo izdelajo po okvirnih naročnikovih in končnih svojih načrtih kar sami. Uporabljajo nekaj svojih rešitev: na področju informacijske tehnologije (sprotno merjenje produktivnosti in KPI) in lastne rešitve vpenjanja in obdelave zahtevnih optičnih delov za orodja za brizganje plastike. Vsa proizvodnja in poslovanje je digitalizirano.

Foto: Uroš Hočevar/Delo