Tiskane izdaje
Komenda – Čez deset let bo RLS merilna tehnika še več vlagala v modernizacijo in digitalizacijo procesov, vpeljali bomo proizvodno linijo robotov. Tako imenovani chatboti bodo na spletni strani prevzeli tehnično podporo za izdelke, zaposleni pa se bodo lahko posvetili bolj kreativnemu, razmišljujočemu delu, ki se mu bo vrednost vedno bolj večala, napoveduje direktor RLS Merilne tehnike Janez Novak.
RLS Merilna tehnika nenehno raste. V zadnjem poslovnem letu je ustvarila 13,5 milijona evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, čistega dobička je bilo za 2,9 milijona evrov. Po podatkih Ajpesa je družba lani imela 77.113 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Za primerjavo; povprečna dodana vrednost na zaposlenega v celotnem slovenskem gospodarstvu je lani znašala 42.094 evrov.
Tudi sedanje poslovno leto, ki se bo končalo konec tega meseca, je bilo dobro. Presegli bodo načrtovano prodajo, je povedal direktor podjetja Janez Novak. Prihodnje poslovno leto pa pričakujejo še višjo, okoli 25-odstotno rast.
Rast je posledica dveh ključnih dejavnikov. Prvi so rastoče potrebe trga po napredni senzoriki pomika in zasuka. RLS Merilna tehnika ima napredne rešitve za merjenje kotov v robotih, v industriji 4.0, pravi Novak.
»Drugi vzrok je, da imamo močno inženirsko skupino, dobro sodelovanje z inštitucijami znanja, kot je fakulteta za elektrotehniko. S tem znamo najti odgovor za potrebe trga; to je izdelek, v katerem je vgrajenega veliko tehničnega znanja, ki se ga da patentirati, kar nam zagotavlja dolgoročno visoko profitabilnost,« dodaja.
V raziskave in razvoj vlagajo okoli 15 odstotkov prihodkov.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Po vsem svetu
RLS Merilna tehnika izvozi 97 odstotkov svojih izdelkov. Najpomembnejši trgi so ZDA, Evropa, Kitajska, Rusija, Izrael. Novak priložnost za širitev vidi v Južni Ameriki, Južni Afriki, Avstraliji: »Največjo priložnost pa vidim na Kitajskem in jugovzhodni Aziji, kjer bomo še okrepili svojo prisotnost prek prodajne mreže našega partnerskega podjetja.«
Njihovi kupci, tudi zaradi internetne prodaje, prihajajo iz vsega sveta in jih je več kot tisoč; od Pakistana, kjer delajo solarno elektrarno, do Burkina Fasa.
Njihovo partnersko podjetje je britanski Renishaw, ki je ob Novaku solastnik podjetja. Renishaw izdelke RLS Merilne tehnike ponuja po vsem svetu, RLS Merilna tehnika pa Renishawjeve na trgih nekdanje Jugoslavije.
Njihovi najpomembnejši kupci so proizvajalci robotov. Pomemben del so kolaborativni roboti, roboti za medicino in eksoskeletoni, ki ljudem pomagajo hoditi po težkih poškodbah. Drugi kupci so proizvajalci naprav za področje elektronike in mikroelektronike, razvijalci naprednih okoljskih tehnologij, denimo solarnih elektrarn, in proizvajalci motorjev z vgrajenim nadzorom pomika ali zasuka, za kar poskrbijo senzorji RLS Merilne tehnike. Na Kitajskem imajo tudi večjega odjemalca za senzorje, ki skrbijo za nadzor pretoka pri točenju goriva na bencinskih črpalkah.
Na vprašanje, kje vidi priložnosti za nove produkte, Novak odgovarja: »Kratkoročno prav gotovo v senzorjih robotskega zgloba. Dolgoročno pa v električni mobilnosti, samodejnih vozilih, letalih, dronih, tam, kjer pride do izraza prednost, ki jo imamo vgrajeno v izdelku.« Prednosti pa so visoka ločljivost, izjemna točnost in cenovno ugodna rešitev za kupca in podjetje.
Rast zaposlovanja
RLS Merilna tehnika bo ob koncu poslovnega leta zaposlovala 134 ljudi. V zadnjih letih so imeli skoraj 20-odstotno rast zaposlovanja, kljub temu pa z zelo dobrim načrtovanjem zaposlovanja večjih težav doslej niso imeli, pravi vodja kadrovske službe Ilijana Šuligoj Javornik.
Približno polovica vseh zaposlenih ima najmanj šesto stopnjo izobrazbe, še sedem odstotkov zaposlenih s peto stopnjo izobrazbe ima interno priznan naziv inženir. »To so absolventi, a jim iz različnih razlogov še ni uspelo diplomirati. A ker imajo znanje in opravljajo inženirsko delo, se nam je zdelo korektno, da dobijo interno priznan naziv inženir. Zaposlenih s končanim doktoratom ali znanstvenim magisterijem je pet odstotkov,« pojasnjuje sogovornica.
Po njenih besedah bodo v prihodnje zaposlovali večinoma na področju razvoja in tehnologije ter v prodaji: »Načrte zaposlovanja imamo podprte z našo štipendijsko shemo. Ravno iz nabora štipendistov se je v zadnjih letih naš razvoj najbolj krepil. S fakulteto za elektrotehniko in strojništvo zgledno sodelujemo tudi kot ponudnik možnosti opravljanja prakse. Večina praktikantov se pri nas zaposli ali nadaljuje študij kot naši štipendisti, odvisno od stopnje študija in ambicij.«
Foto: Uroš Hočevar/Delo
