Podjetniške zvezde: Za Cetis je poleg Slovenije najpomembnejši trg Afrika

Celje – Cetis bo leto 2013 ponovno končal z dobičkom in povečanjem prihodkov s tujih trgov. Teh je bilo lani za četrtino vseh prihodkov, letos jih bo že za skoraj polovico. Cetis je letos skupaj s Kemijskim inštitutom razvil tudi pametno etiketo.

Etiketa je zanimiva za prehrambno, pijačarsko in farmacevtsko industrijo, vidno pa poudari rok trajanja, pravilno ohlajenost pijače in podobno. Ponujajo tudi etiketo za zaščito originalnosti blagovne znamke, saj ponarejanje teh po svetu še vedno narašča, ob tem pa tudi fleksibilno embalažo. Največji prodor v tujini pa Cetis dosega z varnostnimi tiskovinami, po katerih je tudi najbolj znan. S predsednikom uprave Romanom Žnidaričem smo se pogovarjali tudi o uspešnem prodoru v Afriko in o tem, kako financirajo izvozne posle.

Navzoči so v 15 afriških državah

Cetis je na črni celini navzoč že več let. »Kljub mnogim prigodam in slabim izkušnjam smo trg z več kot milijardo prebivalcev po pomembnosti postavili na drugo mesto, takoj za Slovenijo,« odgovarja Žnidarič na vprašanje, kako se spopadajo s poslovnimi tveganji v Afriki. Tam delujejo v več kot 15 državah. Potne liste izdelujejo za pet držav s 75 milijoni prebivalcev. Letos so v Afriki dosegli največjo rast in prihodkov iz Afrike je že za četrtino prihodkov Cetisa. »Delamo preprosto: vkrcamo se na letalo in gremo na pot. Seveda je prej potrebnih veliko priprav: raziskava trga, iskanje ustreznih povezav in lokalnih partnerjev,« dodaja Žnidarič. V Afriki ponujajo potne liste, vizume, prometna in vozniška dovoljenja, osebne izkaznice skupaj s celovitim informacijskim sistemom.

»Poslujemo v državah, kjer marsikje nimajo elektrike, interneta, organiziranost javne uprave je slaba. Postopoma gradimo sisteme, ki spominjajo na e-vlado po vzoru slovenske. To je proces, ki traja leta,« pravi Žnidarič.

Njihove prednosti pred konkurenco so korektnost, vzpostavljanje zaupanja, prilagodljivost in konkurenčne cene. Konkurenti so večinoma okorne multinacionalke, ki pa so močnejše v gospodarski diplomaciji in imajo večje možnosti investiranja.

Cetis namenja posebno pozornost razvoju, pri katerem velike tuje družbe zaposlujejo številne znanstvenike in imajo skoraj neomejena sredstva. »Smo precej hitri posnemovalci, zadnje čase pa z nekaterimi rešitvami konkurenco celo prehitevamo. Zaposlujemo mlade raziskovalce in z domačimi inštituti razvijamo nove produkte. Prihodnje leto bomo na trg poslali nekaj novih izdelkov s področja komercialnih tiskovin, kot so etikete z dodatno funkcionalnostjo, izdelki za farmacijo in prehrambno industrijo, sodobne IT-rešitve. Patentirali bomo nekaj novosti za še boljšo zaščito dokumentov pred ponarejanjem, saj je to kljub biometričnim zaščitam v svetu še vedno velik problem,« pravi Žnidarič.

Slabo stanje bank preprečuje še boljše rezultate

Okrnjena sposobnost slovenskih bank pri financiranju gospodarstva tudi Cetisu preprečuje doseganje še boljših rezultatov. »Kljub uspešnemu poslovanju v zadnjih treh letih in odlični boniteti imamo na mednarodnih trgih precejšnje težave. Evropski dobavitelji s pomočjo zavarovalnic prav zdaj znižujejo bonitete našim družbam, to pa za nas pomeni slabše nabavne in plačilne pogoje. Poleg nesposobnosti bank pri sodelovanju v mednarodnih projektih v naših ciljnih državah so velik problem rizičnost teh držav in slabe povezave ter boniteta naših bank pri mednarodnih bankah in institucijah. Če sklenemo posel za deset let, bi potrebovali tudi enako dolg vir financiranja, kar pa je skoraj nemogoče. Konkurenca teh težav nima,« Žnidarič povzema težave pri finančni podpori poslov v tujini.

Pomagajo si z lastnimi sredstvi, manj z bankami, pri katerih so se v treh letih tudi močno razdolžili. Še največ sodelujejo s SID banko. »V nasprotju s tujo konkurenco v panogi tudi ne moremo računati na sredstva za pomoč državam v razvoju, saj kot družba iz majhne države ne sežemo do programov, ki so namenjeni donacijam tem državam iz Združenih narodov in Svetovne banke,« razlaga Žnidarič.