Tiskane izdaje
Čeprav je tudi to samo po sebi v Sloveniji prej izjema kot pravilo, so pomembnejši podatki o nišni dejavnosti, v kateri se Etra vse bolj uveljavlja doma in v tujini. Svojstvena je tudi zgodba o tem, kako je lastnik in direktor Franc Preložnik podjetje ustanovil in razvijal.
»Ko je šlo v stečaj podjetje Vzdrževanje iz skupine Železarne Štore, sem mislil, da se bom odpravil na zasebno pot s telekomunikacijskimi moduli, ki sem jih sam razvil. Toda Železarna Štore mi je ponudila pogodbo za vzdrževanje industrijske elektronike, saj so ostali brez tovrstnih storitev. S tem se zdaj ukvarjamo že 20 let. Rast Etre in druge, zahtevnejše dejavnosti so se začele po letu 2000, ko smo se začeli ukvarjati z avtomatizacijo industrijskih procesov. Velik napredek se je za nas začel, ko smo leta 2011 postavili nove poslovne in proizvodne prostore v celjskih Gajih. Leta 2008 se je rast ustavila zaradi krize, a že leta 2012 smo spet imeli 26-odstotno rast prihodkov, leta 2013 20-odstotno in za 2014. računamo, da bo rast 10-odstotna,« pripoveduje Preložnik.
Osrednja je industrijska avtomatizacija
Etra je imela leta 2013 4,8 milijona evrov prihodkov, od česar so za razvoj namenili 200.000, za izobraževanje pa 72.000 evrov. Doslej so vzpostavili avtomatizirano delovanje 11 toplarn v Sloveniji, Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem in Slovaškem. Štiri leta minevajo, odkar izdelujejo tudi inteligentne proizvodne sisteme.
Kot primer Preložnik navaja linije za zlaganje, merjenje, kontrolo zvarov in za pakiranje, kakršno so na primer po zahtevah švedske Ikee naredili za velenjsko Plastiko Skaza, in pojasnjuje: »Ne izdelujemo standardnih izdelkov, temveč smo v pomoč industriji pri posebnih zahtevah, ko je treba postaviti ali pripraviti novo proizvodno linijo na nov izdelek. Delamo torej tisto, česar na trgu ne morejo kupiti. Naš največji letošnji projekt je na primer avtomatizacija visokoregalnega skladišča podjetja Termoplasti Plama iz Podgrada.«
Povedano drugače, s krmilniki in roboti, ki jih izdelujejo znane svetovne korporacije, v Etri inženirji razvijejo strojno in elektronsko rešitev glede na zahteve naročnika, jo v svojih prostorih preizkusijo in prilagodijo ter šele potem montirajo pri naročniku, izobrazijo delavce in poskrbijo tudi za vzdrževanje.
»Če povem bolj razumljivo: kupimo že razvite krmilnike in robote, potem pa jih naučimo delati tisto, kar potrebuje naročnik,« doda Preložnik. Nekateri naročniki vnaprej vedo, kaj potrebujejo, za druge strojne in avtomatizirane rešitve izdelajo v Etri. Doslej so tako avtomatizirali naprave za prodajo surovega mleka, steklenic, za nadzor parkirišč, za polnjenje električnih avtomobilov, za pametne hiše ... Več zahtevnih naročil so izpolnili za valjarno Štore Steel, KLS Ljubno, prej tudi za šentjurski Alpos.
»Izvozimo le za okoli desetino prihodkov, a v Sloveniji delamo predvsem za izvoznike, da so lahko konkurenčni na tujih trgih. Za avstrijske in nemške lastnike servisiramo tudi robote v tovarnah od Švice do Romunije,« pravi Preložnik.
Nov izziv: energija morskih valov
Med najbolj zanimivimi projekti velja omeniti, da Etra s partnerji iz tujine razvija sistem za pridobivanje energije iz morskega valovanja ter razvijanje integriranega sistema strojnega vida za nadzor proizvodnje oziroma izdelkov, ki omogoča celoten nadzor od izdelkov in tudi njegovo kasnejšo sledljivost. »Posamezni deli tovrstnega nadzora, recimo kamere in objektivi, so v svetu zelo razviti, treba jih je le še sprogramirati. Toda v Etri smo različne stopnje vizualnega nadzora združili, integrirali, saj proizvajalca ne zanimajo toliko posamezne stopnje nadzora, temveč končni rezultat - je vse v redu ali ni,« pojasni.
Za naslednje leto ima Etra sklenjenih že za okoli tretjino predvidenih prihodkov pogodb, Preložnik pa napoveduje, da bodo najverjetneje tudi prihodke od izvoza povečali na okoli tretjino vseh.
...............
O javnem in zasebnem sektorju Franc Preložnik: »Podjetja imajo rada zadovoljne delavce. Plača ni nikoli dovolj visoka in v gospodarstvu so plače prenizke. Preobremenjene so z dajatvami, a nismo edini v Evropi, saj smo majhna država in vse njene funkcije niso poceni. Toda treba je urediti plačno razmerje med javnim in realnim sektorjem. Če bi bile izhodiščne plače v javnem sektorju nižje kot v gospodarstvu, bi dober tehnični kader prihajal v gospodarstvo in ne v javno upravo, s čimer bi pospešili razvoj.«
