Podravka prevzema nadzor nad Žitom

Ljubljana − S Podravkinim prevzemom Žita se po prodaji Droga Kolinske hrvaški Atlantic Grupi nadaljuje konsolidacija v prehrambni industriji v regiji. Podravka se s prevzemom Žita ni povečala le po prihodkih, močno je okrepila tudi svoj položaj v Sloveniji ter na vseh drugih trgih v regiji, kjer posluje Žito.

Včeraj se je končala ponudba hrvaške Podravke za prevzem Žita. Prevzemnica iz Koprivnice je za Žito ponujala ceno 180,1 evra za delnico in pričakovati je, da se je na ponudbo odzvala velika večina delničarjev.

Za dobrih 51 odstotkov Žita je hrvaški prevzemnik odštel skupaj dobrih 33 milijonov evrov, kar pomeni, da bo Podravka za sto odstotkov Žita (če se bodo torej na njeno ponudbo odzvali vsi delničarji) plačala približno 65 milijonov evrov. Tudi pri prodaji Žita, ki ga je vlada uvrstila na seznam 15 podjetij, namenjenih odprodaji, je bila glavno merilo cena, ki skozi oči borznih posrednikov ni niti nizka niti visoka. Odvisno, kako gledamo, pravi glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik. Če vemo, da ima Žito večje zemljišče v ljubljanskem BTC, cena ni visoka, a hkrati tudi ni nizka, če upoštevamo, da je imela družba nizko dobičkonosnost kapitala, ki se v zadnjem času sicer povečuje, meni Stanovnik. »Obenem velja omeniti, da se je v tokratnem procesu prodaje očitno iztržila bistveno višja cena kot pred nekaj leti, zaradi česar nas je višina prevzemne cene vseeno pozitivno presenetila,« dodaja sogovornik.

Hrvaška premišljeno neguje svoje paradne panoge

Kadar se pojavijo vesti, da je Hrvaška vrgla oko na slovensko podjetje, to v slovenskem gospodarstvu bombastično odmeva, tako je bilo tudi pri prodaji Žita. Najbolj glasne kritike je prodaja izzvala predvsem med kmeti, ki se bojijo, da bo Žito v svojih mlinih od zdaj mlelo predvsem hrvaško pšenico.

S prevzemom Žita se v regiji na novo mešajo karte v agroživilstvu in tu prednjači Hrvaška, poudarja slovenski agrarni ekonomist Aleš Kuhar. »V hrvaški industriji je agroživilstvo zelo pomemben gospodarski sektor, dela dobro in išče tarče po regiji, slovenska živilskopredelovalna industrija pa je predvsem zaradi aktivnosti svojih lastnikov relativno »luštna« tarča, saj pri nas dajemo prednost finančni konsolidaciji, pri tem pa nas ne zanima, kaj bo po tem, ko se bomo razdolžili. Hrvaško gospodarstvo ima bistveno večje javnofinančne in razvojne izzive kot slovensko, vendar ne vidi nobenih težav s tem, da se strateško razvija in internacionalizira. Mi najprej skočimo in šele potem gledamo, kam letimo, kar se bo na dolgi rok zagotovo poznalo,« meni Kuhar. Pri tem je znova opozoril na paradoks, da je Žito s prodajo Podravki izpod okrilja države oziroma njenih paradržavnih skladov znova prišlo pod okrilje države, saj je koprivniška skupina pretežno državno hrvaško podjetje. Neposredno ima država v Podravki četrtinski delež, zelo velik delež skupine pa je v lasti hrvaških pokojninskih skladov.

In kaj prevzem pomeni za Žito? Po Kuharjevem mnenju je bojazen, da bi Podravka ukinjala Žitove programe, odveč, razen če bo prevzemnica zasledovala vidik donosnosti posameznih proizvodnih programov. »Podravka je pomemben regionalni igralec v živilskopredelovalni industriji in na prehrambnem področju, poznamo jo po začimbah, juhah, otroški hrani, namazih ..., ni pa igralka v pekarstvu, kjer je močno Žito. Podravka ima tudi znanje in sodobne pristope poslovanja, ki bi lahko Žito še bolj utrdile, v tem pogledu prevzem Žita ni negativen,« med drugim meni Kuhar.

Podravka za zdaj v svojih predstavitvah poudarja le, da je dobičkonosnost Žita nižja od dobičkonosnosti Podravke, zato gre pričakovati, da bo hrvaška skupina nedvomno prestrukturirala del poslovanja Žita, pa meni Sašo Stanovnik. »V letu 2016 lahko torej na eni strani pričakujemo stroškovno optimizacijo poslovanja Žita, na drugi strani pa tudi poskus širjenja trgov. S prevzemom Žita se je namreč povečal obseg proizvodnje ter tudi potencial Skupine Podravka,« še meni Stanovnik. Podravka na široko vstopa v ljubljansko Žito tudi z novimi nadzorniki.