Tiskane izdaje
Ljubljana – Podjetja v državni lasti v povprečju poslujejo slabše, kot primerljiva zasebna, so se strinjali udeleženci razprave o tem, ali je država dober lastnik ali ne, ki jo je pripravila Ameriška gospodarska zbornica. Mnenja o tem, ali se korporativno upravljanje državnih družb izboljšuje ali ne, pa so bila deljena.
Neuspešna privatizacija Telekoma Slovenije, pogoste menjave nadzornih svetov, poskus državnega vplivanja na Savo so po mnenju direktorice NP Consultinga Nevenke Črešnar Pergar dvignili skrb za korporativno upravljanje in nadaljevanje pocesa privatizacije: »Nastaja vtis, da se vračamo v obdobje državnega nadziranja podjetij.« Pri tem je izpostavila primer Save, kjer želi vlada zaradi hotelov ohraniti državni vpliv. »Država je lastnica hotelov le še v Venezueli in na Kubi,« je pribila.
»Ne morem reči, kaj so razlogi za slabše poslovanje podjetij v državni lasti. To moramo izboljšati. Ne strinjam pa se, da je korporativno upravljanje državnih družb na splošno slabo,« se je odzvala članica uprave Slovenskega državnega holdinga Anja Strojin Štampar. Menila je, da smo v zadnjih petih letih naredili korak naprej, saj imamo danes SDH, strategijo upravljanja državnih naložb, kodeks upravljanja in merila uspešnosti državnih družb.
Glede osemodstotnega donosa, ki naj bi ga državne družbe dosegle do leta 2020, pa je Strojin Štamparjeva dejala, da je to zelo ambiciozen cilj in da bo za to treba izvesti tudi določeno prestrukturiranje družb. Bojan Ivanc iz GZS je menil, da strategija upravljanaj ni bila priravljena objektivno in da donos na kapital ne bi smer biti edino merilo uspešnosti, ampak bi morali postaviti tudi druge cilje. Strojin Štamparjeva se je s tem strinjala in dodala, da se bo strategija upravljanja spreminjala in bo takrat možnost za izboljšave.
Rob Irving, partner družbe Dentos, ki je sodeloval pri privatizaciji Telekoma Slovenije, je dejal, da je bil pri tem presenečen nad neodvisnostjo SDH in izrazil prepričanje, da gredo stvari v pravo smer. Opozoril pa je, da podjetja v državni lasti težko ohranjanjo vrednosti in konkurenčen položaj.
O zamenjavah v NLB
Razpravjaci se niso mogli izogniti nedavnim zamenjavam nadzornikov v državni NLB, ki ga je pospremil še odstop predsednika uprave NLB Janka Medje, čeprav je banka dosegala zastavljene cilje. Strojin Štamparjeva je na povziv, da naj pojasni razloge, dejala, da konkretnega primera ne more komentirati.
Poudarila pa je, da se od SDH pričakuje aktivno upravljanje, zato da ne more le glasovati za nadzorniške kandidate, ki jih predlagala družba sama. Dodala, da pričakujejo, da bo nova ekipa v NLB dosegala cilje.
Irving je dejal, da če ni kakšnih obtožb, ne vidi razlogov za zamenjavo uprave. Dodal je, da bi bil presenečen, če bi se privatiazcija NLB zgodila v naslednjih 12 mesecih. Maria Anselmi iz Bisnoda pa je poudarila, da pogreša več transparentnosti in da bi od SDH pričakovala jasnejša pojasnila odločitev.
Glavni direktor in član uprave Droge Kolinske Enzo Smrekar pa je opozoril, da nenehne menjave vodstev slabo vplivajo na produktivnost in inovativnost državnih družb, ki se zaradi nestabilnosti težje usmerjajo v izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. »Najboljše balgovne znamke na svetu imajo dolgoročno strategijo,« je opozoril.
Nenavadno, da o prodajah odloča skupščina
Vlada je kot skupščina Družbi za upravljenje terjatev bank (DUTB) nedavno naložila, da mora na SDH in Kad odplačno prenesti terjatve do Save. Glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh je dejal, da bi bilo v korporativnem upravljanju zasebnega sektorja nenavadno, če bi skupščina sprejemala prodajne odločitve.
Strojin Štamparjev je dodala, da je Sava po strategiji pomembna naložba za državo in da ideja ni ohraniti terjatve, ampak lastniški delež. »Ta transakcija mora biti za nas ekonomsko upravičena. Trenutno delamo skrbni pregled in videli bomo, kaj se bo zgodilo,« je povedala.
