Ljubljana – Poslanci bodo danes obravnavali novelo zakona, ki predvideva, da bo država SDH v treh letih odvzela vse njegovo premoženje. Gre za spremembe zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, ki ga je vlada v državni zbor poslala po skrajšanem postopku.
Omenjena novela predvideva neodplačno razlastitev Slovenskega državnega holdinga (SDH) do konca leta 2020. Po predlagani rešitvi pa bi moral SDH že do konca letošnjega leta na državo prenesti sveženj strateških in pomembnih naložb, s katerimi se trguje na organiziranem trgu in bodo 20. decembra 2017 vredne najmanj 200 milijonov evrov. Povedano drugače, gre za najboljše slovenske borzne družbe, ki jih ima v lasti SDH.
Prenos najboljših naložb
Ta seznam kapitalskih naložb naj bi na predlog ministrice za finance Mateje Vraničar Erman potrdila vlada. Pred sprejetjem novele ne na ministrstvu ne na SDH ne komentirajo, katere naložbe in v kolikšnem deležu bi lahko že letos prešle v državno last. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da bi šlo najbrž za sveženj deležev v Krki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Savi Re, Luki Koper. Pri tem vloge ne bo imela le vrednost, ampak tudi izpostavljenost do posamezne naložbe. SDH je sicer najbolj izpostavljen do Krke.
Če ne bo dovolj,
Vlada se je za prenos deležev podjetij odločila, ker meni, da ni razloga, da bi bil SDH še naprej njihov lastnik. Ti deleži so bili namreč SDH predhodniku – odškodninskemu skladu – namenjeni za poplačilo denacionalizacijskih obveznosti, te pa so po mnenju ministrstva za finance večinoma poplačane.
A z odvzemom premoženja bo SDH ostal brez lastnih prihodkov. Letos so mu samo dividende navrgle 45 milijonov evrov, dodatne prihodke pa je ustvarjal še s prodajo naložb.
Finančna odvisnost
Po odvzemu naložb naj bi po načrtih vlade SDH tako kot doslej še naprej upravljal državna podjetja, med katerimi bodo zdaj tudi njihove naložbe. Za to naj bi prejemal nekakšno upravljavsko provizijo, ki jo že zdaj prejema za upravljanje naložb v neposredni državni lasti. Ta trenutno znaša tri milijone evrov na leto, a kot je mogoče izvedeti, to pokriva le gole stroške upravljanja.
Če bo tako tudi po razlastitvi, se postavlja vprašanje neodvisnosti SDH. Če bo namreč nadomestilo za upravljanje pokrivalo le osnovne stroške upravljanja, to pomeni, da bo moral holding za vsak dodaten izdatek prositi vlado, to pa ni le zamudno, ampak je vprašljiva tudi neodvisnost SDH.
Tako je že slišati ugibanja, ali v ozadju prenosa premoženja v resnici ni ponovna podreditev upravljavca državnih naložb vladi in s tem dnevni politiki. Nobena skrivnost namreč ni, da bi nekatere politične stranke SDH najraje ukinile, druge pa bi želele z demografskim skladom ustvariti vzporednega upravljavca državnih naložb, čemur pa finančna ministrica nasprotuje.