Tiskane izdaje
Koper − Politika zahateva predčasne in nepotrebne kadrovske posege v Luki Koper. In to kljub zanikanju premiera Mira Cerarja ob nedavnem obisku v pristanišču. Eden predstavnikov koalicije je nekdanjega glavnega direktorja Luke Koper Bruna Koreliča poskušal prepričati, da bi sprejel funkcijo pristaniškega nadzornika, a je ta odklonil. So pa namesto njega ponujeno možnost kandidature sprejeli drugi.
V petek (prav na dan obiska predsednika vlade in dveh ministrov v Kopru) je uprava Luke Koper objavila sklic 27. skupščine družbe, ki bo 1. julija. Na dnevnem redu, ki ga je predlagala uprava, je samo ena (formalna) kadrovska sprememba v nadzornem svetu (NS). Dosedanji član NS iz vrst zaposlenih Stojan Čepar je namreč postal delavski direktor in s tem tudi član uprave, zato ne more več opravljati funkcije nadzornika. Svet delavcev je za novega člana NS iz vrst zaposlenih zato predlagal Marka Grabljevca, sicer predsednika sveta delavcev. Druge kadrovske spremembe niso predvidene. Toda poslovnik omogoča, da lahko delničarji, ki imajo vsaj petodstotni lastniški delež, v sedmih dneh zahtevajo uvrstitev dodatne točke dnevnega reda. V nekaj dneh bo torej jasno, ali bo na skupščino uvrščena dodatna točka.
Po naših informacijah je bil eden nekdanjih Koreličevih sodelavcev zadnji od petih kandidatov, ki so ga še iskali za izpeljavo predčasne zamenjave NS. Kako in s čim bodo predstavniki države upravičili predčasno zamenjavo nadzornikov, še ni jasno. Sedanjim nadzornikom namreč ni mogoče očitati nobene napake, saj so rezultati poslovanja daleč nad načrtovanimi in bistveno boljši od prejšnjega leta. Celo pristanišče Rotterdam je s svojimi analizami začelo resneje upoštevati severnojadranska pristanišča zaradi njihovih potencialov. Cilj kadrovskega posega v NS ni sam NS, temveč je vplivnim kadrovikom na vrhu državne birokracije največji trn v peti uprava Luke, ker opozarja na počasnost gradnje drugega tira, ker nasprotuje ustanovitvi še enega državnega holdinga − pristaniški upravi − in je dosegla, da so isti vplivneži vsaj začasno po sestanku na Brdu v začetku aprila ustavili namere po privatizaciji tretjega pomola.
Izmuzljiva vlada
Novinarka Primorskih novic je ob zadnjem obisku premiera Cerarja v Luki vprašala, ali morda držijo govorice o kadrovskih zamenjavah v pristaniškem podjetju. Cerar, ki je bil navdušen nad rezultati družbe, je odgovoril: »Poglejte, ravnokar sem izrekel pohvalne besede o usmeritvi Luke ... Tako da ne razumem vašega vprašanja. Predvsem sem zadovoljen s tem, da se Luka razvija, ima vizijo in da se vse povezuje v zgodbo, ki jo vodi tudi vlada, da je treba nadaljevati razvoj geostrateške pozicije Slovenije in modernizacije železnic.«
Cerarjev odgovor je poznavalcem ozadij pri upravljanju Luke nerazumljiv, saj se je lov na kandidate za nove nadzornike začel že pred njegovim obiskom v Luki. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je strokovnim delavcem Luke celo očital, da prikazujejo lažne podatke o uspešnem poslovanju.
Na dnevnem redu skupščine je uprava predlagala, da bi za dividende namenili približno tretjino (torej 9,6 milijona) lani doseženega čistega dobička, ki je znašal 28,8 milijona evrov. Tako kot vsa leta doslej pa je država, ki premore skupaj z državnimi skladi približno 67-odstotni lastniški delež, zahtevala razdelitev polovice dobička.
Poleg te vsote država pobere Luki vsaj še pet milijonov evrov davka na dobiček in polovico koncesijske dajatve, ki bo letos znašala 6,4 milijona evrov. V tem znesku ni vseh preostalih dajatev, ki jih plačujejo Luka in ladje državi in občinam. Skratka − država prejme najmanj 30 milijonov evrov dajatev na leto, s katerimi bi zlahka poplačevala razpoložljivi ugoden kredit za drugi tir.
