Polzela novi državni pomoči naproti

Vlada bo danes predvidoma odločala o 190.000 evrih pomoči tovarni nogavic za nakup preje in poplačilo davčnega dolga.

Objavljeno
16. december 2015 09.29
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Polzela – Vlada naj bi na današnji seji odločala o posebni državni pomoči polzelski tovarni nogavic. Dobili naj bi 190.000 evrov, ki jih bodo porabili za nakup preje, del naj bi šel tudi za plačilo dolga do finančne uprave. Ta je poleti, le nekaj mesecev po prisilni poravnavi, zaradi neplačevanja obveznosti Polzeli blokirala račune.

Novo državno pomoč tovarni nogavic predlaga ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Na MGRT navajajo, da sta bila decembra lani evropski komisiji priglašena pomoč za prestrukturiranje družbe in posredovan program prestrukturiranja. Ker je postopek pridobitve soglasja evropske komisije dolgotrajen, Polzela še sploh ni ničesar dobila. Skupaj je bilo lani odobrenih milijon evrov državne pomoči.

Pomoč de minimis

Državna pomoč, na katero v Polzeli upajo tokrat, je tako imenovana pomoč de minimis. To je pomoč, ki v treh letih ne sme biti višja od 200.000 evrov. Polzela je iz tega naslova pred dvema letoma že prejela 3900 evrov, zato ima na voljo še okoli 190.000 evrov. Predsednik uprave družbe Marko Klemenčič je povedal, da tega niso hoteli izpustiti iz rok, čas za izplačilo pomoči pa je samo še do konca leta.

Ministrstvo Klemenčiču očitno zaupa. Pomoč so pripravljeni dati družbi, ki so ji samo štiri mesece po potrjeni prisilni poravnavi blokirali račune zaradi neplačanih pol milijona evrov prispevkov in ki ima deset milijonov evrov dolgov. Polzela s Klemenčičem na čelu je prepričala s temeljitim kadrovskim prestrukturiranjem in optimizacijo stroškov poslovanja, so zapisali na ministrstvu in dodali: »Hkrati ima dovolj kakovostnih naročil, zadnji mesec pa je EBITDA kljub težavam pozitiven.«

Še vedno nujna dokapitalizacija

Projekcija poslovanja družbe v prihodnjih štirih letih, ki jo je v gradivu pripravilo MGRT, kaže lepo sliko. Prihodki iz poslovanja naj bi do leta 2019 zrasli za skoraj 900.000 evrov, EBITDA za okoli 600.000 evrov. Vendar to je zgolj projekcija. Klemenčič priznava, da družba dolgoročno brez strateškega partnerja ne bo mogla preživeti. Z nekaterimi morebitnimi partnerji se je že pogovarjal: »So zainteresirani, vendar bi v družbo vstopili po tem, ko bo sama dosegla stabilnost poslovanja. To je mogoče z dokapitalizacijo Slovenskega državnega holdinga (SDH). To bi se lahko zgodilo prihodnje leto spomladi, družbo pa bi lahko prodali v dveh ali treh letih.«

Glede na dolgove Polzele in nujnost dvomilijonske dokapitalizacije se postavlja vprašanje, kaj bi 190.000 evrov sploh rešilo. Klemenčič pravi, da gre za denar, ki bi ga porabili povsem namensko, predvsem za nakup preje, pa za plačilo elektrike in plina ter za delno poplačilo dolga Fursu.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ima 37,71-odstotni delež v Polzeli, ne komentira, kako daleč je prodaja družbe oziroma ali je prodaja sploh še v igri. SDH pa naj bi svojo odločitev o usodi 30,42-odstotnega državnega deleža v Polzeli sporočil do konca leta. Končujejo načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe, po katerem bodo ocenili višino potrebnih sredstev za izvedbo poslovnega preobrata in načina izvedbe ter tudi, ali je prestrukturiranje sploh realno in izvedljivo.

Stavijo na eko konopljo

V Polzeli stavijo na nove tekstilne izdelke iz eko konoplje in naravnih materialov, ki jih bodo uradno predstavili jutri. Na roko pa jim gredo tudi razmere na svetovnem trgu, pravi Klemenčič: »Kitajska in indijska proizvodnja predvsem zaradi prevoza nista več tako poceni, kot sta bili, večina evropskih tekstilcev, če že ne kar vsi, iščejo partnerje v Evropi.«