Tiskane izdaje
Polzela – Prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak v svojem zadnjem poročilu ugotavlja, da podjetje ne dosega ciljev, navedenih v načrtu finančnega prestrukturiranja (NFP). Bivši zaposleni, ki so brez službe ostali pred začetkom prisilne poravnave in še vedno niso dobili odpravnin, se bojijo, da bodo ostali brez vsega. Strah je tudi zaposlene, ki so izvedeli, da nimajo plačanih prispevkov, čeprav Kontarščak o tem nič ne ve.
Polzela je v prisilni poravnavi od 27. marca, ob koncu lanskega leta je imela 10 milijonov evrov dolgov, 7,2 milijona evrov je dolgovala bankam. V NFP so zapisali, da bodo avgusta prvič poslovali z dobičkom iz dejavnosti v višini slabih 200.000 evrov, pridelali pa so 114.000 evrov izgube. Prav tako so nižji skupni poslovni prihodki v prvih osmih mesecih, in sicer so načrtovali 4,7 milijona evrov, bilo jih je 3,9 milijona evrov.
Kot ugotavlja Kontarščak, v Polzeli dosegajo plan glede doseženega dobička iz poslovanja, kar pa ne velja za dosežene prihodke. Ker NFP ne bodo dosegli, jim je Kontarščak do sredine oktobra naložil pripravo spremenjenega NFP, na tej podlagi pa bo odločal tudi o morebitnem stečaju družbe. Zdaj se v podjetju intenzivno dogovarjajo z bankami za posojilo v višini pol milijona evrov, za kar je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) dalo poroštvo dan po začetku prisilne poravnave. Takrat so podjetju odobrili tudi pol milijona evrov posojila, ki ga je Polzela dobila 15. julija. Prav čakanje na pomoč naj bi bil razlog, da poslovanje ni boljše. Zaposleni dvomijo, da je razlog samo v tem.
Kje so odpravnine in prispevki?
Petnajst delavcev, ki so izgubili službo pred začetkom prisilne poravnave (letos je delovno razmerje v Polzeli prenahalo okoli 50 delavcem), še vedno ni dobilo odpravnin. »Razočarani smo, ker smo resnično verjeli direktorici Karmen Dvorjak, da bo rešila podjetje, še ko so nas odpustili, smo verjeli, da bo nekako šlo. Tudi zato smo podpisali sporazume, da nam bodo odpravnino plačali po obrokih. Zdaj pa ni nič od tega in bojimo se, da bomo ostali brez vsega,« nam je pojasnila delavka. Njihov strah je očitno upravičen, saj je uprava s pravnim mnenjem Kontarščaku pojasnila, da jim odpravnin, ki segajo v obdobje pred prisilno poravnavo, ni treba plačati.
V pogodbi, ki sta jo podpisala donedavni minister MGRT Metod Dragonja in Dvorjakova, piše, da lahko MGRT odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev sredstev, če bi ugotovili, da jih je Polzela prejela neupravičeno oziroma da ni najprej poravnala zapadlih in odloženih obveznosti do zaposlenih ter socialnih prispevkov. MGRT razlaga, da je Polzela denar porabila namensko za tekočo likvidnost, ki ji omogoča izvajanje proizvodnega procesa. »Vsa izplačila družbe spremlja tudi od sodišča postavljeni upravitelj prisilne poravnave, ki je odgovoren za zakonit potek postopka,« so zapisali.
Bivši zaposleni so ugotovili, da imajo prispevke nazadnje plačane maja 2013, opozorili pa so tudi, da naj se prispevki ne bi plačevali tudi zdaj. Eden izmed še vedno zaposlenih nam je tako posredoval svoje podatke, ki jih je pridobil od Dursa konec avgusta. Dokument kaže, da so bili prispevki za tega delavca nazadnje plačani aprila 2014. Kontarščak pa v svojem zadnjem septembrskem poročilu piše, da v Polzeli prispevke plačujejo z največ 15-dnevno zamudo. Podatki za vsaj enega delavca so drugačni. Z Dursa so nam potrdili, da jih Kontarščak ni nikoli vprašal glede plačil prispevkov, čeprav kot prisilni upravitelj ni zastopnik podjetja. Kdo je torej odgovoren, da preveri, kaj je bilo plačano in ali se z morebitnimi neplačili ne krši pogodba z MGRT, ne odgovori nihče.
Obveščen tudi varuh
Bivši zaposleni so obupani. Še bolj zato, ker jim uprava po njihovih izračunih dolguje 90.000 evrov, Dvorjakova pa naj bi imela zelo visoko plačo. Po naših podatkih je njena januarska plača znašala 11.100 evrov bruto. Uprava je že lani precej denarja namenila za različna svetovanja, tako je lani s podjetjem sodelovala Lilijana Mandelj, ki naj bi s tem zaslužila okoli 6000 evrov na mesec, danes pa je sodelavka Dvorjakove v Polzeli. Polzeli je svetoval tudi Branko Krašovec, ki je danes direktor podjetja Polzela čarape v Zagrebu.
Delavci se spominjajo, da je uprava precej denarja namenjala tudi za različne duhovne delavnice, med drugim so se odločili za theta healing, trdijo, da so poskrbeli za t. i. informiranje vodnih in kavnih aparatov v podjetju. »Po vsem tem je za odpuščene zmanjkalo denarja za odpravnine,« ne morejo razmer razumeti delavci, ki so o tem obvestili tudi varuha človekovih pravic.
Dvorjakova nam na vprašanja ni odgovorila. »Intenzivno se ukvarjam s sanacijo podjetja in nimam časa za take reči,« je dejala po telefonu. Prihodnji teden naj bi vse pojasnila. Tudi to, kako so lahko v upravi pozabili podaljšati registracijo blagovne znamke, kar je nato storil ljubljanski odvetnik Dean Gončin, ki za zdaj iz Polzele ni dobil še nobene ponudbe.
