Tiskane izdaje
Skupni ponujeni znesek za pet od 18 znamk, za katera so podjetja ponudbo lahko oddala do 11. julija, se giblje med dvema in tremi tisoči evrov, pravi stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec: »Pred prispelo ponudbo renomirane slovenske družbe v finančnem smislu nisem pričakoval ničesar. Težko je imeti predstavo, kakšna je vrednost teh znamk danes po skoraj petih letih stečaja. Lahko bi bilo tudi nič, če ne bi bilo zanimanja.« Hohnjec pravi, da bo še ta teden s pogajanji poskušal doseči boljšo ceno, od trenutno ponujenih simboličnih, in s podjetjem skleniti dogovor. Za preostale znamke, med njimi za Bizeljčan, v mesecu dni interesa za nakup ni bilo.
»Malo sem pričakoval, da se bo odzvala Coca-Cola, a se ni. Prodajna cena na znesek v stečajni masi velikega vpliva ne more imeti. Odprte imamo še dve ali tri manjše zadeve, pričakujem, da bodo konec leta končane,« pravi Hohnjec, ki načrtuje vložitev predloga za konec stečajnega postopka marca prihodnje leto.
V stečajni masi
Pred koncem postopka, ki se je na pobudo 81 zaposlenih začel septembra 2009, bo stečajni upravitelj še odprte terjatev ponudil upnikom in izvedel še zadnje poplačilo: »Računam, da bomo lahko razdelili še od 100.000 do 150.000 evrov. Moje stališče je, da bomo ta denar namenili za obresti prednostnim upnikom. Njihova glavnica je bila že v celoti poplačana, z zadnjim poplačilom bomo približno polovično poplačali tudi obresti.«
V stečajnem postopku je bilo prijavljeno za 12 milijonov evrov obresti, priznanih jih je bilo za dobrih sedem milijonov evrov. Prilivi v stečajno maso so od sklepa o stečaju septembra 2009 znašali 3,4 milijona evrov. Odlivi za prednostne terjatve so znašali 1,13 milijona evrov, za poplačilo ločitvenih upnikov 1,2 milijona evrov, stroški stečaja pa presegajo 560 tisočakov.
Najvišji iztržek je Hohnjec dosegel s prodajo proizvodnega obrata z zemljiščem, ki ga je sprva prodajal za 6,3 milijona evrov. Po dveh neuspelih dražbah je prostore lani za 2,5 milijona evrov kupilo dobovsko podjetje BGS elektrika. Z zalogami pijač in vina je iztržil bistveno manj od pričakovanj, vsega 38.000 evrov.
Višje sodišče
Namesto 150 ljudi v podjetju, ki je nekoč bilo velik odkupovalec grozdja, polnilo pijačo za Coca-Colo (letni prihodki iz tega naslova so v zadnjih letih presegali 1,5 milijona evrov) in imelo lastne blagovne znamke, danes v Šentlenartu izdelujejo električne kable za Siemensove vlake.
Hohnjec je poslovanje Vina Brežice od leta 2007 dalje, ko ga je prevzela družina Čule, označil za tipično žalostno slovenske zgodbo: »Vodstvo izkazuje lažne bilance in s tem zavaja banke in ostale upnike. Šlo je za očitno fiktivno izdajanje faktur in izkazovanje prihodkov. Vse zato, da se čim bolj zavlačuje. Revizor ni opravil svojega dela. Če spregleda fiktivno terjatev do družbe na Hrvaškem za milijon evrov in jo upošteva kot prihodek, je zrel, da se mu licenca vzame. Prednost so dajali določenemu krogu ljudi iz družinskega kroga.«
Mihajlu Čuletu, v družbi zaposlenemu od leta 1975, je brežiško okrajno sodišče oktobra izreklo 14 mesecev zaporne kazni. Obtožen je bil, da je za pridobitev posojil zavestno zastavil nepremičnine, ki niso bile v lasti Vina Brežice. Višje sodišče se do pritožbe na izrečeno kazen še ni izreklo, je za Delo dejal Bojan Klakočar, odvetnik Čuleta, ki na razsodbo čaka na prostosti.
