Poštni kotički v gostilnah, zadrugah in trgovinah

Pošta Slovenije: v petih letih in pol število zaposlenih zmanjšali za 700, za okenci jih bo še preveč.

Objavljeno
12. avgust 2014 19.36
 Nejc Gole, gospodarstvo,  De. K., Ljutomer, K. Ž., Nova Gorica
Nejc Gole, gospodarstvo, De. K., Ljutomer, K. Ž., Nova Gorica
Ljubljana – Pošta Slovenije na leto skrči število delavcev za približno 153, v prihodnjih letih pa bodo število zaposlenih zmanjševali tako v upravi kot po poslovnih enotah, predvsem za okenci. Napovedujejo tudi nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic – letos in v prihodnjih letih bodo v pogodbene in premične pošte preoblikovali od 30 do 40 pošt.

Novi strateški razvojni program Pošte Slovenije od 2014 do 2017 med drugim predvideva krčenje stroškov tudi z »optimizacijo mreže pošt, optimizacijo v organiziranosti ter z ustreznim zniževanjem števila zaposlenih«. Zato nas je zanimalo, koliko zaposlenih in v katerih službah jih nameravajo odpustiti ter kje bodo zaprli poslovalnice in jih preoblikovali v pogodbene in premične pošte.

Pošta Slovenije je konec leta 2008 imela 6733 zaposlenih – največ v svoji zgodovini –, ob koncu lanskega leta jih je bilo le še 6095, v prvi polovici tega leta pa je število upadlo na 6038 delavcev. »V zadnjih štirih letih, od 2010 do 2013, se število zaposlenih znižuje, in sicer povprečno za 153 na leto. Vse do leta 2013 smo število zaposlenih zniževali na tako imenovan mehak način, torej z upokojitvami in podobno,« pojasnjujejo na Pošti. V prihodnje bodo število zaposlenih prilagajali obsegu poslovanja, konkretnih številk na Pošti »ne morejo posredovati«, obljubljajo pa prizadevanje, da se bodo »v največji možni meri« posluževali mehkega načina, deloma tudi s prestrukturiranjem osebja v perspektivna področja.

»Z uvajanjem novih storitev bomo poskušali kar najbolj zagotoviti socialno varnost in stabilnost čim večjega števila zaposlenih tudi na področjih, na katerih se bo obseg poslovanja zmanjševal in so razvojno neperspektivna. Sem spada predvsem poslovanje na okencih, medtem ko trend zmanjševanja zaposlitev pri dostavi v skladu s pričakovanji ne bo tako izrazit,« na Pošti predvidevajo, da bodo v prihodnje manjše potrebe po zaposlenih za okenci kot v dostavi. »Zniževanje števila zaposlenih načrtujemo na vseh področjih poslovanja, tako na upravi kot v poslovnih enotah – torej po vsej Sloveniji,« še pojasnjujejo.

Do 2017 okoli 180 pogodbenih in premičnih pošt

Pošta Slovenije od leta 2009 reorganizira poštno mrežo: »Projekcije namreč kažejo, da Pošti Slovenije tudi po najbolj optimističnih scenarijih uvajanja novih storitev ne bo uspelo zagotoviti ustreznega ekonomskega pokritja najmanjših pošt. Na daljši rok je mogoče pričakovati, da se bo ekonomsko pokritje najmanjših pošt celo naglo slabšalo, saj trendi zaradi vplivov e-substitucije napovedujejo nadaljnje zmanjševanje klasičnih poštnih storitev in plačilnega prometa, ki ga opravljajo te pošte.«

Zato je Pošta doslej v pogodbene pošte preoblikovala 65, v premične pošte pa 24 pošt po Sloveniji. Pogodbena pošta pomeni, da izbrani pogodbenik ob svoji osnovni dejavnosti izvaja tudi poštno storitev. Najpogosteje so pogodbeniki kmetijske zadruge, trgovci, gostinci in ustanove lokalne skupnosti. »Pošta Slovenije tako znižuje stroške poslovanja in njihovo naravo spreminja v variabilno, pogodbeni partner pa s takšnim sodelovanjem znižuje povprečne stroške svojega poslovanja, saj poštno dejavnost praviloma opravlja v že obstoječih prostorih s svojimi zaposlenimi,« pravijo na Pošti, kjer napovedujejo, da bodo letos in v prihodnjih letih v pogodbene in premične pošte preoblikovali od 30 do 40 pošt na leto: »Do leta 2017 bi tako imeli okoli 180 pogodbenih in premičnih pošt.«

Pošta poslovalnice večinoma preoblikuje v manjših in odročnih krajih, kot so Breginj, Zgornje Jezersko, Dobovec, Polšnik in tako dalje, med njimi pa je tudi pošta pri GH Bernardin v Portorožu, ki jo zdaj upravlja kmetijska zadruga Adcor. Največ pošt so doslej preoblikovali v vzhodni polovici Slovenije, denimo na Kozjanskem, v Posavskem hribovju, Posavju, dolini Kolpe, Beli krajini in Prekmurju.

Preoblikovanje pošt v pogodbene in premične pošte v Prekmurju med ljudmi ni najbolje sprejeto. Stranke pogodbenih pošt, ki smo jih obiskali (Šafarsko, Bodonci, Kobilje, Spodnji Ivanjci), se pritožujejo, da jim je Pošta Slovenije s tem manevrom dobesedno ukradla pošte, ljudje pa tarnajo tudi nad pomanjkanjem zasebnosti v teh pogodbenih oziroma premičnih poštah. Nezadovoljni so tudi nekaterih zaposleni: zatrjujejo, da pogodbene in premične pošte prinašajo dodatno birokracijo, zmedenost in nejasnosti.

V zahodni Sloveniji je Pošta preoblikovala nekaj poslovalnic na Primorskem in Gorenjskem. Med prvimi, ki so na severnem Primorskem uvedli pogodbene pošte, so bili v Ročinju, na Trnovem in v Kostanjevici na Krasu. Prvi dve poslovalnici pogodbenih pošt je prevzel ajdovski Mlinotest, kostanjeviško pa pekarna Žužič. Kakšne so izkušnje? »Z dosedanjim obiskom sem zadovoljna. Mislim, da so zadovoljni tudi ljudje, saj v nasprotnem primeru pošte sploh ne bi imeli ali pa bi pošto dobivali po mobilni pošti. Mislim pa, da je nabor storitev, ki jih opravljam, premajhen,« nam v imenu Peke peciva Žužič pove Andreja Žužič. »Stranke lahko tako pri nas plačujejo položnice le do vrednosti tisoč evrov, prav tolikšen znesek predstavlja tudi omejitev izplačil Poštne banke Slovenije. Dobro bi bilo, ko bi lahko uvedli tudi poslovanje s karticami,« priznava sogovornica. Kljub temu je obisk relativno dober: ob izplačilu pokojnin namreč pogodbeno pošto v Kostanjevici na Krasu vsak dan obišče med 50 in 60 domačinov.

Nove priložnosti za poštarje

Strategija Pošte do leta 2017 poleg zmanjševanja števila zaposlenih in preobrazbe mreže pošt predvideva nove storitve in štiriodstotno rast prihodkov. »Pri obstoječih storitvah Pošta Slovenije načrtuje rast prihodkov na področju paketnih storitev in i-storitev, pri prenosu direktne pošte in pisemskih pošiljk pa bo kljub upadu storitev ohranila tržni delež in z različnimi ukrepi upočasnila upad prihodkov, pri prihodkih denarnih storitev pa z ukrepi upočasnila njihov upad,« pojasnjujejo na Pošti Slovenije. Ta med letoma 2014 in 2017 predvideva 15-odstotni upad poštnih storitev in 25-odstotni upad storitev plačilnega prometa.

Po drugi strani nameravajo poštarji pri jutranji dostavi časopisov in revij doseči pomemben tržni delež in postati eden izmed vodilnih izvajalcev na področju logistike preskrbovalnih verig. Med cilji izpostavljajo tudi željo postati pomemben partner spletne prodaje s celovito integracijo informacijskega, blagovnega in denarnega toka pri dostavi blaga končnim kupcem v notranjem in mednarodnem prometu. Čez tri leta se vidijo kot podjetje, ki bo znalo s strateškimi povezavami in prevzemi zagotoviti rast in vzpostaviti prodajno mrežo v regiji Alpe–Donava–Jadran.