Poti do digitalnega podjetja je več, najboljša je praksa

Digitalizacija oziroma digitalna preobrazba je tema, ki prežema misli, načrte in pričakovanja večine ljudi, podjetij in držav po svetu. O tem in posebej o Digitalni akademiji za digitalno preobrazbo smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejem Kosom, predstojnikom Laboratorija za telekomunikacije na Katedri za informacijske in komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko in predsednikom Komisije za inovacije Univerze v Ljubljani.

Kaj je bistvo digitalnih sprememb?

Digitalizacija je v sodobnem gospodarstvu vodilna tema, čeprav za številna podjetja v resnici ni nekaj novega. Brezpapirno poslovanje, avtomatizacija proizvodnje, virtualizacija in simulacije so dobro znane tehnologije za povečanje učinkovitosti in dobičkonosnosti poslovanja. Te tehnologije so dostopne vsem, tudi konkurentom, za vse nižjo ceno. Iz tega razloga se podjetja prej ali slej spopadajo z bistvom digitalne preobrazbe – kako nenehno inovirati, se horizontalno mrežiti, delovati z miselnostjo hitrega, globalnega trga. Ključno vprašanje je, kako to početi najbolje.

Bi mar lahko trdili, da so ustrezni kadri ključni za uspeh v globalni konkurenčni tekmi?

Ker so spremembe v svetu vse hitrejše, v podjetjih potrebujemo še več ustvarjalnosti in kompleksnega znanja. To pomeni nenehno izobraževanje zaposlenih, kar pa samo po sebi ni dovolj. V praksi se zato uvajajo pristopi odprtega inoviranja, ki internemu znanju dodaja inovacije iz okolja. Del teh sprememb, ki bodo, poleg novih načinov poučevanja, prinesle tudi boljše povezovanje šolskega sistema s podjetji, so tudi ustvarjalni prototipni laboratoriji – tako imenovani protolabi. Prototipni laboratoriji ProtoLabi, FabLabi ali MakerLabi (na primer MakerLab Ljubljana maker.si) ter sorodni načini laboratorijev so prototipno okolje za pospeševanje inovacij in izumov v sodobnih digitalnih tehnologijah, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter aplikacij spleta stvari.

Kdo pa naj bi deloval v teh zelo inovativnih laboratorijih?

Omenjeni laboratoriji so namenjeni ustvarjalcem, študentom, raziskovalcem in podjetnikom, ki želijo svojo kreativnost izraziti z razvojem inovativnih izdelkov z veliko dodano vrednostjo. Sodobno opremljeni prostori so le prvi del celote, drugi del so mentorji, ki ustvarjalcem pomagajo premagati težave na poti do cilja.

Koliko delov sicer premore ta mozaik?

V grobem štiri. Tretji del celote je povezovanje ustvarjalcev v skupine, ki spodbujajo pripravo idej in medsebojno motiviranje za uspešno izvedbo inovativnih projektov. Četrti del so mreže povezanih laboratorijev, med katerimi se pretaka znanje, izposoja opreme ter odpirajo možnosti za povezovanje z gospodarstvom in financiranje projektov ustvarjalcev v zgodnji fazi razvoja izdelkov.

Zakaj torej klasična izobraževanja niso dovolj?

Na temo digitalizacije sicer poteka veliko dogodkov, izobraževanj in delavnic, vendar udeleženci redko slišijo kaj popolnoma novega. Cilj teh izobraževanj je spoznavanje tehnologij in posameznih primerov preobrazb. Ta(k) cilj ni dovolj. Videti, slišati, razumeti ni dovolj, da bi videno, slišano in razumljeno lahko čez noč spravili v podzavest in redno dejavnost podjetja. Na GZS in Katedri za informacijske in komunikacijske tehnologije Fakultete za elektotehniko UL je zato nastal program Digitalna akademija DA!. Njen cilj je pripeljati podjetja v stik z novimi tehnologijami in trendi na zelo praktičen način. Razvija namreč nove navade in uvede novo poslovno miselnost.

Kaj natančno je Digitalna akademija?

Gre za tristopenjski trening. Podjetjem, ki so slišala, da prihajajo digitalne spremembe, vendar niso povsem prepričana, kako jih najbolje upoštevati pri lastnem delu, omogoča pregled nad trendi ter pomaga določiti konkretne razvojne korake. V nasprotju z drugimi izobraževanji, ki zgolj poskušajo poglobiti razumevanje splošnih sprememb, se Digitalna akademija osredotoča na praktične izzive posamezne industrije in iskanje konkretnih korakov za izboljšanje uveljavljenih poslovnih modelov.

Kako poteka?

V uvodu omogoči vpogled v tako imenovane disruptivnosti digitalne preobrazbe in potrebe po drugačni poslovni miselnosti. Približa najpomembnejše vidike uporabnosti računalniškega oblaka, digitalne varnosti, avtomatizacije in hitrega spleta. Dotakne se širših ekonomskih in industrijskih dimenzij digitalne preobrazbe. Vse navedeno prenese na raven konkretnega projekta, ki vzpostavi sedanji poslovni model na nastavke za ustvarjanje nove dodane vrednosti.

Kako bi povzeli »recept« za uspešno digitalno podjetje?

Ključen del digitalne preobrazbe so kadri, uvedba odprtega inoviranja in kombiniranje spletnih znanj z zunanjimi. Digitalna akademija posebno pozornost namenja omenjenim procesom ter pridobivanju novih kadrov in izobraževanju obstoječih kadrov, ki lahko sledijo ter sooblikujejo nove razvojne in poslovne priložnosti. Spremembe v svetu so vse hitrejše, zato bomo potrebovali več ustvarjalnosti in kompleksnega znanja, poleg tega moramo raziskovalne in inovacijske rezultate povezati z industrijo in jih pripeljati na trg.