Tiskane izdaje
Bohinjska Bistrica - Državna podjetja bi morala biti zgled družbeno odgovornega vodenja in poslovanja, so se strinjali udeleženci 6. konference Poti družbene odgovornosti, ki jo je organizirala Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, članica CSR Europe.
Trenutni poslovni model na dolgi rok ni vzdržen, zato ga je treba zamenjati, ne pa samo krpati razpoke, je v uvodnem predavanju z naslovom DOP 2.0 in nova DNK poslovanja opozoril strokovnjak na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetij z univerze v Cambridgeu Wayne Visser.
»Kljub navidezno nenehni in enakomerni rasti ter razvoju, ki smo jima priča v zadnjih desetletjih, sta bila področje družbene odgovornosti in njegov razvoj neuspešna. Priča smo propadu družbene odgovornosti sodobnih podjetij, ki se bo nadaljevala, vse dokler ne bomo na novo postavili temeljev,« je izpostavil. Visser je prepričan, da potrebujemo revolucijo, zato moramo spremeniti način, kako govorimo in kako prakticiramo družbeno odgovornost in, ne nazadnje, kako je družbena odgovornost vpeta v samo poslovanje podjetja.
Na konferenci so razpravljali tudi o slovenski strategiji družbene odgovornosti podjetij, ki jo bo morala sprejeti država in jo tudi izvajati. Družbeno neodgovorno je sprejeti politike, strategije, dokumente, ki se jih ne spoštuje, je izpostavila izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za politike in zakonodajo Alenka Avberšek. Poudarila je tudi, da moramo gojiti boljšo poslovno etično prakso, ne le na ravni podjetij, ampak tudi na ravni države.
Alen Najdenovski iz banke Unicredit Slovenije je dodal, da je treba spremeniti miselnost piranj - na hitro pojesti in oditi. A to se ne more zgoditi čez noč. Treba je ozaveščati ključne akterje. Pri tem so mišljeni predvsem politiki. Ti so se namreč slabo odzvali in izkazali v nedavni raziskavi Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO o poznavanju pojma družbene odgovornosti.
Ob pogovoru o strategiji družbene odgovornosti podjetij je Urša Golob s fakultete za družbene vede opozorila, da je treba pri razumevanju pojma upoštevati kontekst, značilnosti posamezne države. Vsaka ima namreč svoje poudarke in prakse, zato mora Slovenija po njeno najti svoj model in ne le posnemati že obstoječih. Seveda pa ni treba odkrivati tople vode, ampak si z zgledi iz tujine pomagati.
Tudi v Sloveniji dobre prakse že imamo, treba pa je narediti preskok z lokalne na nacionalno raven. Pri tem nam po besedah direktorja Ekvilib Inštituta Aleša Kranjca Kušlana manjka kreativnosti in inovativnosti.
Roberto Biloslavo s primorske fakultete za menedžment pa je opozoril, da je treba tudi v javnem sektorju govoriti o družbeni odgovornosti tako kot v zasebenem sektorju. Pri tem je spomnil na vlogo izobraževalnih ustanov pri vzgoji družbeno odgovornih državljanov.
Predstavniki podjetij pa so opozorili, da trg od njih že zahteva družbeno odgovorno ravnanje. Tako ima Domel že uspešen ekološki program elektromotorjev.
