Pravi in naši Turki obšli Sveo

Zagorje – Stečajni upravitelj zagorske Svee Tomaž Kos nima veliko upanja, da bo na mestu, kjer je še pred nekaj leti cvetela proizvodnja kuhinj, kdaj obstajala lesna industrija. Svejina upravna zgradba, prodajni salon, proizvodnja, skladišča, zemljišča in blagovna znamka so ta hip tik pred drugim narokom za prodajo, izklicne cene so od prvotnih nižje za 15 odstotkov – blizu štirih milijonov, a očitno še kar previsoke za morebitne interesente.

»Zagorska lokacija je po tej ceni nezanimiva, težave so že z morebitnim najemom. V Sloveniji je tačas težko karkoli prodati, lesna panoga je v krizi, Svejina zgodba se ponavlja v Garantu Polzeli, težko je unovčiti vsakršno premoženje nad 500.000 evrov,« pravi Tomaž Kos, ki ga kljub dolgoletnim izkušnjam kakšna ponudba še vedno preseneti. Mednje šteje tudi ponudbo za prodajo blagovne znamke Svea v višini 300 evrov na mesec, ki jo sicer vrednotijo na 180.000 evrov.

Nekoliko bolje kot Svejini zagorski lokaciji kaže lokacijama v Šmartnem pri Litiji in Ložu: za obe je Kos našel najemnika. »Najemnina je dobrodošel prihodek v stečajno maso, saj povečuje možnosti za poplačilo upnikov,« pravi.

Skromno poplačilo

Prednostne upnice so tudi v Svejinem primeru banke. Ob stečaju jim je Svea zaradi kreditov dolgovala okoli osem milijonov evrov, kar je osemkrat več, kot je bilo terjatev 110 nekdanjih delavcev Svee. Ti so bili v treh mesecih od stečaja poplačani prek jamstvenega sklada, kar bo seveda treba vrniti iz stečajne mase. Dobili so tri minimalne plače, plačan neizkoriščeni letni dopust in odpravnine v višini minimalnih plač, glede poplačila iz stečajne mase, pravi Kos, pa si delavci žal ne smejo delati utvar.

»Zagorska zgodba s Turki in 'slovenskimi Turki' se je žalostno končala. Vprašanje je, ali bo lesna industrija v Zagorju še kdaj zaživela. Če bo tudi drugi narok neuspešen, bo najbrž sledila prodaja po delih – upravna zgradba ločeno od proizvodnje, in možna je celo razprodaja strojev,« je zagorskim svetnikom v ponedeljek »polagal« račune stečajnik Kos. S Turki je mislil na turško Diga Companies Group sirskega državljana Arfana Saleha, ki je bil resno v igri za 2,1-milijonsko dokapitalizacijo Svee že leta 2013, s »slovenskimi Turki« pa Digo Ing iz Ivančne Gorice v večinski lasti taistega Saleha, ki je še po stečaju Svee želel najeti tovarno za 50.000 evrov na mesec, a se je Kos po pregledu poslovanja te družbe in ker ni v roku dobil bančne garancije, odločil, da ponudbe ne sprejme. Zadruga na pogorišču Svee se mu ne zdi realna opcija; zagon bi stal najmanj milijon evrov.