Tiskane izdaje
Ratko Borozan ni več svetovalec direktorja zagorskega Tevela Iztoka Živka, ki ga je za 400 evrov za dan svetovanja angažiral lani zato, da bi Tevel na področju naprav za tehnično varnost postavil na vodilno mesto v Evropi. Računala sta na enoletno sodelovanje, razšla sta se v sporu po samo pol leta.
Iztok Živko, direktor in družbenik Tevela, vodilnega slovenskega proizvajalca protieksplozijske zaščite, je za Delo potrdil »kratek stik«, ki je med njim in kriznim menedžerjem Borozanom nastal že poleti in ki se ga »do danes ni dalo zgladiti«.
»Bili smo se pripravljeni sporazumeti, pa nas je presenetil s tožbo. Trdi, da smo mu ostali dolžni,« pojasnjuje Živko in dodaja, da se je spor začel na enem od kolegijev spomladi z Borozanovo izjavo, da odstopa z mesta svetovalca.
»Odstop sem sprejel, ker ni bilo nobenih rezultatov, nobene analize obstoječega stanja in nobenega kažipota, kako do novih trgov in kupcev, ki so bili bistvena točka pogodbe o svetovanju. Borozan je kasneje zatrdil, da sem mu odpoved dal jaz,« je še povedal Živko, ki obžaluje »vse zgodbe, ki se končajo s sodnim preganjanjem«.
Borozan, sicer stari zagorski znanec, ki je pred desetletjem uspešno vodil Bartec Varnost v lasti tujcev, je Tevel na mesec stal med 3000 in 4000 evri ali okrog 20.000 evrov v pol leta; v znesek so všteti tudi stroški bivanja v Zagorju. »Domnevam, da v desetletju, kar ni več imel stikov s kupci v republikah nekdanje Jugoslavije, teh preprosto ni zmogel več obnoviti,« ugiba Živko.
Česar ni uspelo najetemu svetovalcu za velik denar, bo zdaj poskušala izpeljati Tevelova ekipa. Pripravljajo strategijo »v duhu dobrih nekdanjih petletk«.
Polletni poslovni rezultat zaostaja za planom predvsem zaradi izpada na bosenskem trgu. »Številke niso alarmantne, so pa na meji 'normale',« ocenjujejo v Tevelu. Čeprav prihodki konstantno padajo že od 2012 − z dobrih štirih na lanskih 2,3 milijona evrov −, jim je uspelo obdržati naziv prvega proizvajalca naprav za tehnično varnost oziroma za spremljanje eksplozivnih plinov v industriji in rudnikih na Jugovzhodnem Balkanu.
»Posnetek stanja je pokazal, da smo na področju rudarstva preprosto zaspali, saj to stagnira. Na področju industrije, predvsem kemije in farmacije, kjer imamo 20- do 30-odstotno rast, pa smo naredili premalo,« pravi Živko. Salto mortale napoveduje v prihodnjih petih letih, računajoč predvsem na nove trge v Iranu in Turčiji.
