Tiskane izdaje
Zgornji Brnik − Delničarji Aerodroma Ljubljana so potrdili predlog poslovodstva o delitvi bilančnega dobička in izglasovali delitev 35 milijonov evrov dividend. Dividenda na prednostno participativno delnico je 9,27 evrov bruto, na redno delnico pa 9,16 evrov bruto.
Za 1.860.298 prednostnih participativnih delnic, ki so vse v lasti države in predstavljajo 49 odstotkov vseh delnic, bo država do 16. avgusta, ki je skrajni rok za izplačilo dividend, dobila 17,2 milijona evrov. Na redne delnice bodo država, Kad in Sod dobili 5,5 milijona evrov. Država s povezanimi družbami na skupščini še vedno (od 13. decembra 2012) ni imela glasovalnih pravic.
Po zaustavitvi naložbe v nov potniški terminal je družba pripravila nov strateški plan, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir pa je pred glasovanjem opozoril, da je predvideno izplačilo 35 milijonov evrov ob 40 milijonih bilančnega dobička na skrajnem robu. Kar bi bilo višje, bi lahko pripeljalo do resnih likvidnostnih težav, posebej, če bi Evropska komisija morebitno negativno odločitev o državni pomoči Adrii Airways izdala že sredi glavne sezone in prej, kot so v poslovodstvu Aerodroma pričakovali ob pripravi predloga višine dividende.
Skobir je kot nepredvideno omenil še nestabilno domače politično okolje, zaostrovanje spora med Ukrajino in Rusijo, ki lahko vpliva na ceno nafte ter na morebitno neuspešno privatizacijo/prodajo. Skobir se boji, da bi v tem primeru Aerodrom Ljubljana postal »mrtva riba na suhem.« V privatizacijskem postopku nudi poslovodstvo državi vso podporo, prav sedaj se pripravljajo na menedžerske predstavitve interesentom za nakup.
Poslovodstvo je za prodajalce že na začetku privatizacijsko-prodajnega postopka pripravilo svoj pogled, kako naj ta teče. Tudi skupaj s pravnim svetovalcem pri prodaji so šli skozi morebitne zaveze, a jim je bilo takrat pojasnjeno, da bo zaradi evropskih zahtev edino merilo cena, o dodatnih pogojih pa bi lahko govorili le po tem, ko bo pogodba sklenjena. Smiselnosti same prodaje Zmago Skobir ni komentiral.
Če bo novi lastnik dober se Zmago Skobir ne boji ne za prihodnost letališča ne za delovna mesta. Privatizacija po njegovih besedah ni nujno zlo. Idealen strateški partner bi moral biti močen tako finančno kot po prometu, saj bi tako »trikrat lažje pridobivali potnike«. Ob tem pa je Zmago Skobir opozoril, da je Aéroports de Paris po nakupu zagrebške letališke družbe že prepolovil naložbene plane, dela se še ne, so pa lastniki dvignili cene, zaradi česar bo imela težave tamkajšnja Croatia Airlines. Zato je Easyjet v Zagrebu že napovedal ukinitev letov v London, ob prehajanju potnikov v Ljubljano, kar je po lanskem vstopu Hrvaške v EU še bolj preprosto, je Skobir povedal, da se v Aerodromu Ljubljana pogovarjajo z nemškim prevoznikom Germanwings.
Aerodrom Ljubljana je po besedah Zmaga Skobirja lani po vseh kazalcih rasel in to hitreje od okoliških letališč in tudi od povprečja EU. Skobir je omenil novega rednega prevoznika (Air Serbia), nove linije tujih prevoznikov in obnovljene lete Adrie Airways, ki je tudi prilagodila cene, v Pariz. Posebej je poudaril manjši odliv potnikov v Benetke in Treviso, kar je posledica ugodnih dnevnih povezav turškega prevoznika. Turkish Airlines namreč nudi dobre povezave proti neevropskemu Vzhodu in planira deset tedenskih letov ali celo dva na dan.
Neposrednih povezav proti Srednjemu in Daljnjemu Vzhodu sicer ni, veliko kitajskih in japonskih turistov pa pripelje preko Helsinkov Finnair, ki krepi svojo prisotnost na Brniku. Sodelovanje z Air Indio ni tako velikopotezno, kot je bilo predvideno, je pa vzpostavljen skupni let (code share) z Adrio Airways preko Frankfurta. Ob upadanju prometa v Gradcu in Celovcu prihajajo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana potniki tudi od tam. Na čarterskih letih na grške otoke in v turška letovišča je v organizaciji slovenskih turističnih agencij vse več potnikov iz Italije in Avstrije.
