Ljubljana – Danes se bo predvidoma sestala volilna komisija zavarovalnice Vzajemna, potem ko so za sredino marca napovedane volitve za člane zastopnikov skupščino Vzajemne. Bitke za to, kdo bo Vzajemno preko skupščine »prevzel«, so očitno na višku, nasprotujoče si informacije, kdo želi koga izpodriniti, kdo deluje nezakonito, kdo zlorablja položaj, kdo interesno obvladuje Vzajemno, so številne. Na Agenciji za zavarovalni nadzor potrjujejo, da je prijava glede domnevno nezakonitega delovanja vodilnih Vzajemne prispela na AZN: anonimna in podpisana.
Vodstvo Vzajemne je 26. oziroma 27. januarja razpisalo zdaj aktualne splošne volitve v skupščino, ki pa so očitno spet podkurile bitko za to, kdo bo prevzel Vzajemno, kdo jo že leta obvladuje, kdo zlorablja sistem volitev, kdo se okorišča, ali so v ozadju nekdanji odstavljeni predsedniki uprav, obremenjeni z velikimi odškodninskimi tožbami, nenazadnje tudi zdravstvena reforma, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja... Vzajemna seveda ni neko majhno lokalno podjetje, ampak največja dopolnilna zdravstvena zavarovalnica v državi, ki ima okrog 840 tisoč članov. Skupščino Vzajemne predstavlja 45 članov zastopnikov članov, ki se volijo kot zastopniki petih starostnih razredov po zapletenem sistemu, ki ga določa zakon o zavarovalništvu. Voli se 9 predstavnikov v vsakem razredu, ti imajo 9 namestnikov in še 9 rezerv. Splošne volitve, kakršne so zdaj v teku, se izvedejo vsakih šest let, vendar se sestava skupščine spreminja že po izteku prvih dveh let, ko preneha mandat prvi tretjini zastopnikov članov in tako naprej.
Kdo je kdo
Vzajemno vodi Aleš Mikeln, ki je leta 2013 zamenjal takrat na hitro odslovljeno predsednico uprave Milojko Celarc Kolar, zdajšnjo ministrico za zdravje, saj se je za to hitro zamenjavo odločil nadzorni svet Vzajemne, ki ga je takrat in ga še danes vodi Aleksandra Podgornik. Slednja je sicer direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ), eden glavnih očitkov, ki se vleče že leta pa je, da pravzaprav skupščino Vzajemne in s tem Vzajemno obvladujejo člani, ki prihajajo iz bazena podjetij ŠGZ. Iz seznama udeležencev 25. skupščine Vzajemne, ki je bila lani sredi leta, je razvidno, da je med 45 člani kar 32 članov iz mariborskega in ptujskega območja, kar pomeni 71 odstotkov vseh članov. Iz Vzajemne nam na vprašanje, ali je glede na to precej regijsko nesorazmerno zastopanost članov mogoče razumeti Vzajemno kot štajersko in ne slovensko zavarovalnico, niso odgovorili. Kaj pravi Aleksandra Podgornik, predsednica NS Vzajemne? Podgornikova: »Rezultati vsakih volitev, ne samo volitev v skupščino Vzajemne, so vedno odvisni od aktivnega angažmaja zainteresiranih. Da je v skupščini Vzajemne veliko oseb iz Štajerske, ni samo rezultat aktivne vključitve podjetij iz Štajerske, ampak predvsem rezultat neaktivnega vključevanja iz drugih delov Slovenije.«
Upor tisočev in aktivni protinapad
Tej nesorazmerni prevladi se je ob vročih aktualnih volitvenih postopkih za skupščino Vzajemne uprla organizirana skupina članov, ki je zbrala več kakor 5000 glasov podpore kandidatom, ki niso izbranci širšega vodstva Vzajemne (uprave in NS Vzajemne). Zaradi tega naj bi se sprožil silovit protinapad vodstva Vzajemne, ki naj bi si prizadevalo za razveljavitev volitev oziroma naj bi zbiralo podporo za »svoje« kandidate. Prva nadzornica Vzajemne Aleksandra Podgornik je odgovorila: »Kot direktorica ŠGZ v različnih aktivnostih pozivam člane k sodelovanju in aktivni udeležbi, tudi v takšnih aktivnostih kot so volitve v skupščino Vzajemne. To nikakor ni v nasprotju z mojo vlogo v Vzajemni. Prepričana sem, da je vloga zbornice tudi spodbujanje podjetij v njihovi vlogi v različnih aktivnostih. Moja vloga pa je omejena na spodbujanje podjetij za kandidiranje in nikakor in nikoli ne zbiram podpore za posamezne kandidatke ali kanidate.« Mimogrede: iz Vzajemne so nam zatrdili, da o razveljavitvi volitev ne razmišljajo. A če se vrnemo na volilno fronto: kritiki ravnanja vodilnih na Vzajemni trdijo, da je sporno že to, ker naj bi vodstvo podpise za svoje kandidate zbiralo prek zastopnikov, prek svojih klicnih centrov, prek zaposlenih, pa tudi v samih prostorih Vzajemne. Podgornikova pa trdi, da na nadzornem svetu »niso govorili o volitvah in ni seznanjena s posameznimi aktivnostmi uprave«.
AZN: zadevo obravnavamo resno
Kakorkoli, za nasprotno skupino, ki je svoj protest očitno posredovala tudi na AZN, so opisana ravnanja uprave za pridobivanje podpore kandidatom, spodbijanje podpore nasprotnim kandidatom direktno iz prostorov Vzajemne in prek zaposlenih, klicnih centrov... nezakonita, zato so jih prijavili tako organom pregona kakor Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). Na AZN prijave sredi prejšnjega tedna še niso imeli, a včeraj so potrdili, da so jo prejeli: anonimno in podpisano. Sergej Simoniti, direktor AZN za Delo: »Zadevo obravnavamo resno, konkretnega postopka pa žal ne moremo komentirati.«
A bitka za novo skupščino Vzajemne se, ne glede na navzkrižne informacije in razlage, nadaljuje. Tako med drugim krožijo ponovna vabila k sodelovanju za zbiranje podpisov podpore kandidatom skupščine Vzajemne. Nekateri za pridobljen podpis podpore plačajo 3 evre. Tudi kombiji, ki so prispeli na dvorišča podjetij in tam »obdelali« podpornike, menda niso novost, govori se o »štantih« po centrih Špara... Dobro obveščeni viri, ki se ne želijo izpostaviti, potrjujejo, da je krog okrog Štajerske gospodarske zbornice dobro organizirana »mašinerija«, zato je tudi bolj razumljivo, zakaj tri četrt zastopnikov skupščine Vzajemne obvladujejo člani Vzajemne iz Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice ter okoliških krajev. Iz Vzajemne nam na vprašanje, ali je velika dopolnilna zavarovalnica še vseslovenska ali štajerska, niso odgovorili, toda iz same sestave skupščine je pač razvidno, da ji vlada ŠGZ. Danes se bo po naših informacijah sestala volilna komisija Vzajemne, v kateri je tudi Aleksandra Podgornik. Seveda se ob tem zunanjim opazovalcem zastavljajo vprašanja, ali je ureditev, po kateri v volilni komisiji deluje tudi predsednica nadzornega sveta, sprejemljiva, če povzamemo najbolj nevtralni izraz. Podgornikova pa pravi: »Kot predsednica NS sem tudi članica volilne komisije, ki pa se še ni sestala in s potekom prijavljanja kandidatur nisem seznanjena.«
Interesi
Na Vzajemni pravijo, da informacije, ki jih razkriva anonimka »niso vredna komentarja« in da pri tem ne gre za člane Vzajemne, ampak za posameznike z interesi. Ob tem dodajajo, da gre za anonimko, ki da je »praktično ista, kot pred štirimi leti in da se je tudi takrat napletalo o nekakšni »štajerski navezi«, čeprav sta v upravi Vzajemne dva Primorca in, dodajmo, Aleš Mikeln, ki je iz Štajerske. Takratne kritike, da bo Vzajemna in njen denarni tok na koncu pristal v Probanki (seveda zaradi povezav med vodilnimi), se niso uresničile; razen propad Probanke. Sicer pa na Vzajemni trdijo, da je je kljub vsem tem kritikam res to, da je Vzajemna v tem času uredila in počistila svoje poslovanje, začela celo spet pridobivati člane, zmanjšuje odvisnost samo od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Anomalije po pravilniku
Skupina članov Vzajemne je že pred šestimi leti opozarjali AZN na anomalije, ki jih omogoča volilni pravilnik. Nekateri poznavalci volilni sistem na Vzajemni ocenjujejo kot nor, drugi, da povzroča nenehni kaos. Vsekakor pa naj bi šlo za bolj ali manj ponesrečeno kopijo nekega nemškega sistema volitev v njihovo podobno, vendar mnogo, mnogo večjo zavarovalnico. Kritiki sistema so že pred leti pričakovali, da se bo spremenila zakonodaja, ki bi te anomalije odpravila, a se to tudi z konec leta 2015 sprejetim zakonom o zavarovalništvu ni zgodilo. Kritiki: »Tako bodo lahko podjetja iz ŠGZ preko svojih članov ponovno osvojila Vzajemno za naslednjih šest let, preostali del Slovenije pa bo to nemo opazoval.«
Tiskane izdaje
