Predsednik uprave Luke bi bil tudi Gašper G. Mišič

Nadzorniki so na zadnji seji v tem mandatu potrdili za 78 milijonov evrov vlaganj v Luko Koper.

Objavljeno
14. junij 2013 20.53
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Koper – Zadnja seja nadzornega sveta Luke Koper v tem mandatu je prinesla potrditev novega razvojnega ciklusa družbe in potrdila petletni program razvoja pristanišča, kot ga je dan prej sprejela vlada. Toda hkrati z razvojem se je razvnel tudi običajen kadrovski »ciklus«: začasni predsednik uprave Bojan Brank je napovedal kandidaturo, zelo verjeten kandidat za predsednika uprave je tudi Gašpar Gašpar Mišič.

Kandidati za NS ostajajo isti

Nadzorniki so včeraj izvedeli, da je Sod včeraj od uprave Luke Koper zahteval dopolnitev dnevnega reda skupščine, ki bo 8. julija. Ker na prejšnji seji nadzorniki niso podprli imen petih novih nadzorniških kandidatov, je Sod njihova imena uvrstil na dopolnjen dnevni red (ki bo objavljen prihodnji teden). Kandidati ostajajo isti: Andrej Godec, Vinko Može, Jordan Kocjančič, Dino Klobas in Nikolaj Abrahamsberg.

Ostalim štirim članom NS (iz občine Koper in delavcem) ostaja mandat, ker so bili imenovani kasneje. Do skupščine se lahko še marsikaj spremeni, pravijo neuradni glasovi.

Bojan Brank si je premislil

Začasni predsednik uprave Bojan Brank je dan prej sklical vodstvene delavce Luke Koper in obelodanil, da namerava predlagati novim nadzornikom, naj prav njega neposredno imenujejo za stalnega predsednika uprave. Hkrati je izrazil oceno, da ima za takšno imenovanje samo 10 do 20 odstotkov možnosti.

Enako je povedal tudi nadzornikom, ni pa pojasnil, kako to, da si je premislil, saj je lani 7. septembra, ko je prevzel začasno vodenje za 60 dni, dejal, da res ne bi mogel dalj časa opravljati te funkcije. Njegove ocene o njegovih možnostih so morda upravičene, saj se je neuradno razvedelo, da bi to funkcijo rad prevzel tudi vladni državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič, ki nam je na neposredno vprašanje to možnost posredno potrdil.

Soglasje za podaljšanje prvega pomola

Nadzorniki so na svoji zadnji seji v mandatu, ki se zaključi natanko čez en mesec, podali soglasje k začetku del za podaljšanje prvega pomola za dodatnih 100 metrov. Zmogljivosti kontejnerskega terminala bi s tem povečali s sedanjih 720.000 na 950.000.

Zgradili bodo tudi nov privez, kaseto za odlaganje mulja iz poglabljanja dna, dogradili skladiščne in manipulativne površine, dodatno železniško infrastrukturo, dodatno opremo (mostno dvigalo na tirih). Dela naj bi zaključili do leta 2018, vrednost projekta je 78 milijonov evrov. »Luka Koper je v zadnjih nekaj letih tako izboljšala poslovanje, da je pripravljena na nov razvojni ciklus,« je izjavil Bojan Brank.

Soglasje Borisa Popoviča

Očitno ima projekt tudi pomembno soglasje lokalne skupnosti (beri župana Borisa Popoviča), ki so ga dosegli ob prvem obisku ministra Stanka Stepišnika in državnega sekretarja Mišiča v Kopru.

Luka je lani pretovorila 570.000 kontejnerjev in dosegla tretjinski tržni delež med severnojadranskimi pristanišči. Ta delež želi ohraniti. Cilj je pretovoriti 1,4 milijona kontejnerjev. Če bi država zagotovila drugi tir in bi prerazporedili tovor znotraj pristanišča, bi lahko dosegli pretovor skoraj dveh milijonov kontejnerjev.