Tiskane izdaje
Lani so se prejemki vodilnih v družbah po izrazitih padcih leta 2010 in 2013 precej povišali. Toda problematiki nagrajevanja vodilnih, je opozorila dolgoletna bančnica Cvetka Selšek, dajemo premo pozornosti, »Lahovnikov« zakon, je živa katastrofa, je poudarila. Problem je, da se Lahovnikovega zakona, ki omejuje dobre vodje, nihče ne upa dotakniti, je na predstavitvi letošnje raziskave o prejemkih uprav in nadzornih svetov v Sloveniji za obdobje 2013-2015 (ki sta jo pripravila družba Deloitte in Združenje nadzornikov Slovenije) poudarila Selškova. A velik problem je tudi izjemna obdavčitev teh prejemnikov. Kot je bilo razumeti Selškovo, je za 10 tisoč evrov neto plače treba odšteti 36 tisoč evrov bruto plače. Slovenija pa se vendarle mora zavedati, da je, tako kot druge države pred velikimi izzivi in za te spremembe so potrebni ljudje, zapisani k uspehu. Če bo to Slovenija dojela, bo imela dobre direktorje in dobre politike, če ne, bodo odšli, je dejala Selškova.
Na prvih mestih so Krka, Gorenje, Zavarovalnica tiglav, Petrol...
Gibanje skupnih bruto prejemkov v obdobju od leta 2010 do lani kaže, da so se ti v letu 2015 spet dvignili nad povprečja, ki so vladala v kriznih letih. Povprečni bruto prejemki uprav so na primer leta 2010 bili visoki dobrih 410 tisoč evrov, leta 2013 je sledil padec na 403 tisoč evrih, lani so se povzpeli na 516 tisoč evrov. Med desetimi družbami z najvišjimi skupnimi bruto prejemki uprav so že nekaj let na prvih mestih Krka, Gorenje, Zavarovalnica Triglav in Petrol. Skupni prejemki uprave Krke so lani dosegli 2 540 000 evrov, v Gorenju 2 110 000 in na Triglavu 1 096 200. Drugi milijonskega preboja za uprave niso prebili. V razpredelnici povzemamo podatke iz omenjene raziskave, dodali smo imena predsednikov uprav in predsednikov nadzornih svetov družb v letu 2015.
Infografika: Delo
Manjša se število javnih družb in s tem razkritij podatkov
Zaradi zmanjševanja števila javnih (borznih) družb je tudi vedno manj razkritih plačnih podatkov, pada tudi njihova kvaliteta, je opozorila Barbara Žibret Kralj iz Deloitta. Zato je zanimiva ugotovitev, da so poimenska razkritja v zadnjem obdobju najboljša v bankah in zavarovalnicah, ki so jih v raziskavi letos posebej predstavili. Skupni prihodki uprav v bankah so leta 2014 nekoliko padli, na povprečne bruto prejemke visoke 526 tisoč evrov, lani pa so se zavihteli na dobrih 593 tisoč evrov. Pri zavarovalnicah je drugače, leta 2014 so si dali »duška« in s povprečnimi prejemki uprav pristali pri 513 tisoč evrih, lani pa so jih stisnili na 467 tisoč evrov.
Pomembni so rezultati družb, njihova velikost
Toda lestvice visokih prejemkov ne povedo veliko, če jih ne gledamo v kontekstu rezultatov, ki jih družbe dosegajo in seveda, kaj prinesejo lastniku, je v razpravi menil Promož Karpe, predsednik NS Nove ljubljanske banke. Transparentnost teh podatkov je pomembna, a pomembno je tudi, za kakšne družbe gre, kako velike so, kje vse delujejo, je poudaril Darko Hrastnik, predsednik uprave Uniorja, družbe, ki deluje v 28 državah po svetu. Tudi Toni Balažič, predsednik uprave Mercator, ki zaposljuje več kakor 10 tisoč ljudi, je pristaš transparentnosti, toda, je poudaril, da je v omenjeni raziskavi samo Mercator iz trgovske panoge, zato primerjav ni, konkurenca pa vpogled vanje ima. Glede transparentnosti, kateri so zdaj zavezani, saj so javna družba, ki kotira na borzi, pa je Balažič dejal, da je namenjena v prvi vrsti lastnikom, delničarjem, zato bi po njegovem bilo smiselno to preglednost postaviti tudi v ta kontekst. Tudi Franci Pliberšek je menil, da so lahko to tudi zavajajoči podatki, če se primerjajo družbe, ki ene zaposljujejo deset tisoč ljudi, druge pa, denimo sto. V teh kompleksnih časih ima zelo pomembno vlogo tudi nadzorni svet, saj gre tudi pri njih na koncu tako za premoženjsko, kazensko in civilno odgovornost, je poudaril Balažič. Ali kakor je izpostavil Primož Karpe, je, od kar je prvi nadzornik NLB, ugotovil, da je treba biti skoraj malo »mazohist« glede na to, kakšno plačilo za to funkcijo dobiš.
Lahovnikov zakon je postal neprimeren
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je Lahovnikov zakon, kakor je bil v krizi koristen, zdaj neprimeren in tudi krivičen in ne omogoča nagrajevanja glede na uspešnost družbe in s tem njenih vodilnih. In je tudi neprivlačen za tuje investitorje. Tudi državne družbe so različne, monopolne a tudi zahtvene. Irena Prijovič, generalna sekretarka ZNS je opozorila na možnost politike prejemkov uprav, s katerimi lahko uprave preko SDH in ta preko vlade kot skupščine teh družb »zaprosijo« za spremembo nagarjevanja. A se menda družbe za to še ne odločajo. Tudi odpravnine vodilnih so izpostvaljena tema, a so panelisti menili, da je na delo menedžerja treba gledati tudi v luči njegove zaposljivosti; ko odidejo iz teh mest so lahko, tako kot politki, težko zaposljivi, je menil Balažič.
