Tiskane izdaje
»Po mojem mnenju se je preveč hitelo s sprejetjem zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in zadeve so zato v določenih točkah nedodelane. Ocenjujem, da je ta rešitev neustavna in da obstajata dve možnosti, kako jo odpraviti − ali jo je treba zaostriti oziroma razširiti na vse osebe v podobnem položaju ter podati ustrezno utemeljitev ali pa jo je treba odpraviti,« razlaga Tomaž Klemenc, direktor Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), ki je v stoodstotni lasti države.
Klemenc je na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo enega od členov zakona o SDH, ki omejuje kandidaturo v nadzorne svete družb, ki jih v imenu države upravlja holding. Ustavno sodišče bo po naših informacijah zadevo obravnavalo prednostno. Tako je sicer predlagal tudi vlagatelj pobude za ustavno presojo.
Kaj naj bi bila težava
Zakon o SDH prepoveduje, da bi člani organov vodenja v družbah, v kateri ima državni holding večinski delež ali prevladujoč vpliv, postali člani organov nadzora v drugih družbah s kapitalsko naložbo države. Iz zakona je razvidno, da lahko, na primer, SDH brez omejitev glasuje za člana uprave ali člana nadzornega sveta SDH kot kandidata za člana organov nadzora v družbi s kapitalsko naložbo države.
Hkrati pa zakon določa, da ne sme glasovati za kandidata, ki je član organa vodenja v družbi, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv. S tem zakonodajalec vse člane organov vodenja v družbah, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, brez stvarnega razloga obravnava drugače in jim onemogoča, da bi lahko postali člani organov nadzora v drugih družbah s kapitalsko naložbo države, je prepričan Klemenc.
V svoji pobudi tudi opozarja, da iz veljavne zakonodaje in načel korporativnega prava ne izhaja utemeljen stvarni razlog, zakaj člani vodenja v družbah, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, a priori ne bi smeli postati člani organov nadzora v drugih družbah s kapitalsko naložbo države. Zakon o SDH zato po njegovem mnenju ni skladen z ustavo, saj ta zagotavlja, da je vsako delovno mesto (torej tudi funkcija nadzornika) pod enakimi pogoji dostopno vsakomur.
Palača DSU v Ljubljani. Foto: Roman Šipić/Delo
Stanovsko združenje je skeptično
Mnenja o omejitvi so različna. S Klemencem se tako ne strinja Gorazd Podbevšek, predsednik strokovnega sveta Združenje nadzornikov Slovenije. Omejitev, za katere kandidate SDH na skupščinah družb ne sme glasovati, je v zakon prišla v sklopu prve javne razprave o osnutku zakona septembra in oktobra 2013. V združenju nadzornikov ne vedo, na podlagi katerih argumentov je ta dopolnitev prišla v zakon, ne kdo jo je predlagal in tudi ne, zakaj so vlada in poslanci to določbo nato sprejeli. Vsekakor jo bodo morali v postopku utemeljiti zdaj ustrezni državni organi.
»Po našem mnenju je prepoved glasovanja za kandidate, ki so že člani organa vodenja državne družbe, v zakonu smiselna za učinkovito upravljanje družb v državni lasti, in to iz treh razlogov. Ti izhajajo iz dejstva, da je primarni interes članov organov vodenja primarnega pomena njihova osnovna funkcija in učinkovito poslovanje družbe, ki jo vodijo,« poudarja Podbevšek.
In utemeljuje: obstaja nevarnost, da v sekundarni funkciji (funkciji nadzora druge državne družbe) preprosto ne bodo pripravljeni zaostriti razmerja do SDH kot delničarja (ali celo posameznim političnim skupinam), če bi to lahko ogrozilo interese družbe, ki jo vodijo. To lahko privede do manjše neodvisnosti in do tega, da se član nadzornega sveta ni sposoben boriti za interes družbe, če je interes posameznega delničarja drugačen.
Poleg tega je funkcija člana organa vodenja družbe v državni lasti navadno taka, da zahteva celega človeka, eno ključnih meril pa je tudi časovna razpoložljivost nadzornika. »Pri tem je čas, potreben za sejo nadzornega sveta, še najmanjši problem. Nič nenavadnega ni, da najzahtevnejše nadzorne funkcije za odgovorno pripravo in razumevanje vseh izzivov terjajo več delovnih dni vsak mesec. Tega časa večina predsednikov in članov uprav nima,« ocenjuje Podbevšek.
Tretji vzrok, zakaj je veljavna rešitev prava, so po mnenju združenja nadzornikov priporočila o neprepletanju funkcij in prepovedi konfliktov interesov. Zakon o gospodarskih družbah dejansko prepoveduje le medsebojno nadziranje (član uprave A nadzira člana uprave B, ki nadzira člana uprave A), a tudi druge oblike prepletanja funkcij, pri katerih bi »državni« direktorji ali člani uprav nadzirali drug drugega, niso skladne s priporočeno prakso. V majhnem okolju, kot so slovenske družbe v državni lasti, opozarja Gorazd Podbevšek, bi se namreč hitro lahko pojavile verige, trikotniki ali krogi medsebojnega nadzora, ki za družbe seveda ne bi bili dobri.
***
Še več zanimivega branja vas čaka v današnji Delovi prilogi Svet Kapitala in na spletni strani svetkapitala.si.
