Tiskane izdaje
Ajdovščina – Obseg premoženja Primorja je med največjimi v trenutnih stečajnih postopkih v Sloveniji, zato je po besedah stečajnega upravitelja Primorja Rudolfa Hramca mogoče pričakovati, da bo stečajni postopek zahteven in obsežen. O višini doslej prijavljenih terjatev uradnega podatka za zdaj ni.
Svoje terjatve je sicer doslej že prijavilo okrog 80 upnikov, a do 21. septembra, ko se izteče rok za njihovo prijavo, bi številka teoretično lahko presegla tisoč prijav. Rudolf Hramec je danes pojasnil, da so nekdanji zaposleni namreč začeli vlagati zahtevke posamično, saj se za skupno prijavo terjatev niso odločili. Na vprašanje, kolikšno je trenutno premoženje Primorja, njegov stečajni upravitelj odgovarja, da vse cenitve še niso opravljene, da pa ima Primorje veliko premoženje v nepremičninah. »Tu so še številni obrati po Sloveniji, naložbe v hčerinska podjetja in seveda terjatve do poslov, ki še niso končani. Ko bodo vsi ti popisi zaključeni, bomo obseg premoženja predstavili v otvoritvenem poročilu sodišču,« pravi Rudolf Hramec. Popis premoženja poteka že en mesec, z njim je zaposlenih približno 45 ljudi.
Koliko denarja bi lahko dobili v stečajno maso z dokončanjem nekaterih naložb, Hramec v tem trenutku ne zna odgovoriti. Dodaten denar bodo zagotovo prispevala poplačila posameznih gradbenih del, ki jih je v zadnjih letih opravljalo Primorje. Tako trenutno končujejo dela na 40 do 50 projektih, samo garancije za te projekte znašajo približno 47 milijonov evrov.
Hramec se z investitorji o tem dogovarja za vsako investicijo posebej. »Ločeno obravnavamo posle, ki so gradbeno nedokončani, in tiste, ki so že zaključeni in za katere poskušamo od investitorjev pridobiti še to, kar nam pripada. Veliko premoženja je bilo danega tudi v najem. Povsod tam, kjer z najemi znižujemo stroške stečaja, ne pa tudi premoženja, je smiselno, da s tem nadaljujemo,« poudarja Hramec. Premoženja zadnjega slovenskega gradbenega velikana za zdaj še niso začeli prodajati, na vprašanje, ali bo stečajno maso bremenilo tudi za več kot sto milijonov evrov garancij, Hramec odgovarja: »Garancije so t. i. potencialne obveznosti stečajnega dolžnika in postanejo obveznosti šele, če bodo narejene njihove unovčitve. Vloga nas in bank je, da naredimo vse, da unovčevanja garancij ne bo«.
O očitkih, da je zaposlil nekdanje vodilne v Primorju, ki so podjetje pripeljali v stečaj, pa pravi: »Zaposlil sem jih, ker sem ocenil, da je brez ljudi, ki so pred stečajem vodili posamezne sektorje, nemogoče početi to, kar kot stečajni upravitelj delam. Ljudje, ki smo jih obdržali, niso nekdanja uprava, ampak nekdanji vodstveni delavci, torej vodje posameznih strokovnih področij. Za zdaj smo se dogovorili, da jih zaposlim za mesec dni, če se bodo kateri od projektov nadaljevali, pa se bomo selektivno odločali o sodelovanju.«
Hramec dodaja, da z lastniki Primorja nima nobenega stika, saj za to trenutno ne vidi potrebe. O obveznostih do nekdanjih zaposlenih pa stečajni upravitelj Primorja pravi, da so delavci skupina upnikov, do katerih mora imeti enako korekten odnos kot do vseh drugih, kar mu izrecno nalaga tudi zakon. »Seveda smo upoštevali specifičen položaj delavcev, ki so večinoma v zelo težki socialni stiski. Zato smo naredili vse potrebno za čimprejšnje prijave na zavod in jamstveni sklad. Socialno problematiko skrbno spremljamo, tudi v samskih domovih.«
