Prepoved prodaje živil slabše kakovosti

Direktiva prepoveduje dvojno kakovost. Podjetja bodo morala dokazati, da so razlike v prid potrošnikom.

pon, 16.04.2018, 08:00

Evropska komisija v okviru reforme potrošniške zakonodaje predlaga tudi prepoved trženja prehranskih izdelkov slabše kakovosti na trgih srednje in vzhodne Evrope, saj to pomeni nesprejemljivo zavajanje potrošnikov.

Živilske in pijačarske multinacionalke v različnih državah EU ne bodo več smele tržiti izdelkov pod isto blagovno znamko, če se bodo ti občutno razlikovali po sestavi, razen če tega ne bodo izrecno navedle. Če bodo izdelke z bistveno drugačno sestavo kljub temu tržile kot identične, bodo državni organi to lahko obravnavali kot zavajajočo poslovno prakso. V skrajnem primeru kršitev bodo lahko potrošniške organizacije proti multinacionalkam sprožile kolektivno tožbo v imenu oškodovanih potrošnikov. Če bo ugotovljeno, da so te kršile pravice svojih strank, bodo morale plačati kazen do štirih odstotkov letnega prometa.


Podjetja bodo lahko na različnih trgih še vedno prodajala izdelke z drugačno sestavo oziroma recepturo, vendar bodo prej morala dokazati, da s tem strežejo lokalnemu okusu potrošnikov.

»New Deal« za potrošnike, kakor se je prijelo ime predloga dogovora za krepitev pravic potrošnikov, bo dopolnil direktivo o nepoštenih poslovnih praksah. Komisija je konec septembra lani objavila smernice za interpretacijo zakonodaje o živilih in varstvu pravic potrošnikov, ki naj bi državam članicam pomagale pri presoji, ali živilska podjetja v konkretnih primerih uporabljajo nepoštene prakse. Vendar za skupino vzhodnoevropskih držav to ni bilo dovolj.

Po smernicah še zaostritev zakonodaje

Za zaostritev zakonodaje so se zavzele zlasti tiste članice, v katerih so primerjalni testi pokazali, da živilske multinacionalke njihovim potrošnikom prodajajo slabše in pogosto dražje prehranske izdelke, ki pa se po embalaži ne razlikujejo od tistih, ki jih prodajajo potrošnikom »stare« Evrope. Prehrambna industrija vztraja, da so razlike v recepturi in sestavi izdelkov, ki jih na podoben način tržijo v vzhodni in zahodni Evropi, posledica zadovoljevanja specifičnih okušalnih preferenc potrošnikov, ki izhajajo iz kulturnih razlik, ne pa prilagajanja proizvodnih stroškov debelini denarnice kupcev. A njeni mantri ne verjame nihče več.

Zmanjšati moč multinacionalk

Velika podpornica zaostritve zakonodaje je evropska komisarka za pravosodje, pravice potrošnikov in enakost spolov Věra Jourová, najbrž zato, ker je sama prebivalka države, v kateri so vzorčenja med drugim pokazala, da je v zamrznjenih ribjih palčkah znamke Iglo deset odstotkov manj rib kot v Nemčiji.

Zaradi predloga potrošniške nove pogodbe se je uprla prehranska industrija in zahodne države, ki napačno sklepajo, da želi EU poenotiti prehranske izdelke, je priznala. »Industrija je živčna … V nekaterih delih Evrope mislijo, da problem ni tako resen. Kolege iz trgovine in industrije upravičeno skrbi, da bomo odprli Pandorino skrinjico, vendar menim, da smo predlagali sorazmerno rešitev.« Prepričana je tudi, da »živimo v globaliziranem svetu, kjer imajo velika podjetja ogromno prednost pred posamičnimi potrošniki, te neenakosti moramo zmanjšati. Organi za varstvo potrošnikov bodo končno dobili določila za kaznovanje goljufov. Goljufanje ne sme biti poceni.«

Prihodnji mesec bo evropska komisija članicam predstavila enotno metodologijo za izvedbo ponovnega primerjalnega vzorčenja kakovosti živil. V njem bo sodelovala dobra polovica vseh evropskih držav. Testirala se bodo živila iz običajne nakupovalne košarice potrošnikov v večini evropskih članic, rezultati – z novo zakonodajo, če bo sprejeta – pa bodo državam pomagali proizvajalce prisiliti k odpravi nepoštene prakse trženja živil slabše kakovosti.

Prijavi sovražni govor