»Presenečenja« prihajajo tudi iz urejenih podjetij

Gospodarsko okrevanje, ki ga Slovenija uživa zadnji dve leti, je v nemirnem svetu lahko ogroženo, opozarja Ladislav Artnik, predsednik uprave SID, prve kreditne zavarovalnice. Aktualen vir negotovosti je škandal, v katerega se je zapletel Volkswagen, saj bodo vsaj del škode utrpeli tudi njegovi dobavitelji. Pogoje gospodarjenja lahko ogrozi tudi zaostrovanje begunske krize, s katero se Evropska unija zelo nespretno spoprijema.

Po globoki krizi Slovenija že drugo leto dosega gospodarsko rast, rastejo pa tudi glavni izvozni trgi slovenskih podjetij. Kako to vpliva na kakovost terjatev, ki jih zavarujete, je opazna razlika med terjatvami do slovenskih in do tujih podjetij?

To je res, izvoz raste. Na splošno lahko rečemo, da je kakovost terjatev boljša, kot je bila v kriznih časih. Je pa še vedno slabša, kot je bila v predkriznih, ni se toliko izboljšala, da bi se vrnili na raven pred letom 2008. Kakšne specifične razlike, o kateri bi lahko govorili geografsko, se pravi doma ali v tujini, ni. Tudi v »najslabših« državah imate dobre kupce in tudi v zelo urejenih državah so slabi. Tam so presenečenja ponavadi še hujša. Ker v nezanesljivi državi pričakuješ, da so problemi možni, če pa so nekje stvari urejene in so videti v redu, je lahko presenečenje toliko hujše. Kar zadeva Slovenijo, menim, da so se razmere stabilizirale, ne moremo pa reči, da je bistveno boljše. Vsi vemo, koliko različnih prestrukturiranj poteka, tudi v sicer velikih podjetjih. Morebitni neuspeh večjega prestrukturiranja lahko povzroči kar precejšnje težave navzdol po dobaviteljski verigi. Tukaj previdnost ni odveč. Če pa sem prištejemo še zunanje okoliščine, ko lahko začne neki izvozni sektor šepati, je lahko še toliko huje. Ko spremljamo zgodbe, ki se dogajajo v avtomobilski industriji, v resnici še ne vemo, kaj bo to prineslo, zagotovo pa posledice bodo.

Govorite o škandalu s prirejanjem testiranj izpuhov v Volkswagnu. Kako lahko to vpliva na vaš posel in vaše zavarovance?

V avtomobilski dejavnosti smo vsi kar močno izpostavljeni, bodisi z zavarovanjem terjatev do neposrednih dobaviteljev bodisi pri tistih, ki proizvajajo za dobavitelje takemu koncernu. Za zdaj še nismo tako daleč, da bi se začeli umikati. Če pa bi bil jaz dobavitelj podjetju v tej proizvodni verigi, bi se zdajle že začel zanimati za zavarovanje.

Kaj ni po izbruhu težav nekoliko pozno iskati zavarovanje za tveganje v poslu?

Naša zavarovalnica je že zdaj izpostavljena do grupacije Volkswagen v širšem smislu, se pravi z dobavitelji, ker se nekatera podjetja zavarovanja tveganj poplačila terjatev pravilno lotevajo. Zavarovano imajo vse. Dokler je vse v redu, je to dobro, ker imajo razmeroma ugodno zavarovane vse terjatve. Kdor bo pa zdaj prišel z željo zavarovati večje terjatve do Volkswagna ali njegovega dobavitelja, bo lahko že imel težave. Razvoj razmer spremljajo tudi zavarovalnice in najbrž kakšna že zmanjšuje svojo izpostavljenost

Od česa pa je odvisno, kako v takih turbulentnih razmerah zavarovalnica ocenjuje tveganja?

O morebitnih posledicah konkretnega primera še ne vemo kaj dosti, razmere presojamo na podlagi ocen. Trenutno gre razpon od slabih do še slabših scenarijev. Prav mogoče je še bolj problematično zavarovati terjatev do dobavitelja … Podjetje, ki je v težavah, bo namreč po naravi stvari poskušalo del svojih problemov prevaliti na tiste, ki prodajajo njemu. Povsem mogoče je, da se bo povečal pritisk na cene tistih, ki dobavljajo. Prav zapleteno bo v prihodnjih mesecih. Mi svoje izpostavljenosti za zdaj ne bomo povečevali.

Se to nanaša na zavarovanje terjatev do podjetij, ki poslujejo s Volkswagnom, ali tudi na vso avtomobilsko industrijo?

Na splošno je težko prenesti enak odziv na vso avtomobilsko industrijo. Nekaj pa je res in pomembno. V tej dejavnosti se bodo zgodile korenite spremembe. Če povzamem Mary Barra, glavno izvršno direktorico General Motorsa, avtomobilsko industrijo v prihodnjih desetih letih čaka več sprememb kot v zadnjih 50. In če pomislite, da »mora« največja avtomobilska tovarna goljufati, da proda preveč umazane avtomobile, to kaže, da spremembe gotovo bodo. Verjetno bodo usmerjene v uporabo čistejših tehnologij.

Električnih avtomobilov?

Tako, ja. Lahko se izkaže, da bo najnovejši škandal kar dobra usluga nam vsem, če gledamo globalno in večplastno.

V katerih dejavnostih v Sloveniji je največ težav z izpolnjevanjem poslovnih obveznosti? Kaj pa v tujini?

Težko bi izpostavil kakšno dejavnost. Pogledali smo, kje nastajajo zamude in kje smo plačali škode, vendar ni vzorca, da bi lahko rekel, da je težava v neki določeni industriji. V preteklosti je bilo izrazito problematično gradbeništvo, tako rekoč vse je propadlo. Pa ne samo pri nas, tudi v tujini so imeli težave. Potem smo imeli lesno industrijo, naše slovenske skoraj ni več. Če bi rekel, da je neka industrija rahlo v težavah, bi mogoče izpostavil papirno. Je pa to dejavnost, kjer so zadeve zelo ciklične zaradi cen surovin in energije. Po eni strani ima nekaj težav, po drugi strani pa so ciklusov zelo navajeni in se laže obrnejo, kadar so težave. Tudi v tujini spremljamo, kaj se dogaja po sektorjih, ne opažamo pa česa zelo ekscesnega. Probleme smo imeli v Rusiji, če odmislimo Ukrajino, ki je v celoti problematična. V Rusiji so nastale težave tudi zaradi devalvacije in zmanjšanja kupne moči, prodaja se je zelo upočasnila ali celo ustavila. To se kaže v tem, da plačil ni bilo, zato smo imeli kar nekaj škod.

Škoda za vas pomeni, da dolžnik ni poravnal svoje obveznosti in potem vi izplačate terjatev?

Tako, plačamo jo zavarovancu. To je ta osnovna zaščita, vendar naš posel ni samo to. Pomembna so tudi predvidevanja, kaj se bo zgodilo čez nekaj časa.

Kaj za vas pomenijo sankcije proti Rusiji?

Nekoliko se nam je zmanjšal promet. Po drugi strani pa moramo spremljati blago oziroma ne smemo zavarovati stvari, ki so pod sankcijami. To zahteva sprotno preverjanje blaga in tudi vpletenih oseb, kar med drugim pomeni dodatno delo. Za trgovino, gospodarske odnose in tudi za zavarovalništvo sankcije gotovo niso najboljša stvar. Ne morem pa se spuščati v politične odločitve na evropski ravni.

Se obseg zavarovanja terjatev v kritičnih situacijah poveča?

Povpraševanje po nekaterih teritorijih ali sektorjih se poveča, kadar tam nastanejo težave. Je pa tudi res, da niso samo podjetja tista, ki opazijo problem. Zato je tudi politika, imeti ves čas zavarovano vse, najboljša. V tem primeru si takrat, ko se nekaj začne dogajati, vsaj delno pokrit. Če pa tega nimaš, si na trgu sam in se moraš tudi sam odločiti, kaj boš naredil, ali greš naprej. Če imaš kot partnerja zavarovalnico, je lažje. Tudi ob morebitnih neplačilih lahko podjetje pričakuje določeno odškodnino, skupaj z zavarovalnico pa se lahko odloča, ali bo prodajo nadaljevalo, omejilo …

… torej tistim, ki so z vami v dolgoročnem poslovnem odnosu, tudi svetujete?

No, to je skupno delo. Če smo skupaj izpostavljeni, bomo poskušali tudi priti ven skupaj, čim manj poškodovani. Včasih lahko že s tem, da kar ukineš dobave, povzročiš škodo. Podjetje ponavadi ne more kar odrezati kupca. Če mu s tem onemogoči preskrbo, in ne bo mogel več proizvajati in prodajati, ne bo dobilo poplačanih nobenih svojih terjatev. Stvari so včasih take, da jih je treba premisliti na daljši rok in poskušati zadevo sanirati. Tako da naš posel ni ravno običajno zavarovanje.

Veliko slovenskih podjetij, ki so se spopadala s krizo, je močno zadolženih in se trudi prestrukturirati svoje dolgove. Kako uspešna so, kako proces razdolževanja vpliva na stopnjo tveganja, ki ga za druge pomeni poslovanje z njimi?

Te procese mi kar dobro spremljamo. Smo zavarovalnica, ki zavaruje tudi na domačem trgu, in od nas se pričakuje, da vemo več kot drugi. V resnici moramo biti najboljši, kar zadeva informacije in svežost podatkov.

Kako spremljate procese prestrukturiranja v podjetjih?

Poskušamo videti naprej. Najbolj preprosta politika do podjetja v prestrukturiranju bi bila, da greš stran. To lahko naredi kakšna tuja zavarovalnica, ki nima večjih izpostavljenosti. Mi pa poskušamo dognati, kako močna je podpora tistih, ki sodelujejo v prestrukturiranju. Zanima nas, kam in kaj podjetje prodaja, v kakšni kondiciji so njegovi kupci. To je kar zahtevno. Če vidiš tako daleč in če si razmeroma gotov glede svojih ocen, raje podpreš podjetje, kot da greš. V teh časih je bilo to zelo zahtevno, zdaj se mogoče malo umirja.

Kako pa ocenjujete vlogo, ki jo ima v prestrukturiranjih DUTB, se pravi slaba banka?

Včasih kakšne poteze uskladimo, v nekaterih postopkih je njihova vloga kar pozitivna. Samega koncepta pa ne bi komentiral.

Se podjetjem pozna, da laže dihajo, če se z njihovimi dolgovi ukvarja druga institucija?

V nekaterih primerih je tako. Pomembno je, da se aktivno nekaj dogaja. Koristno je tudi, da so zadeve nekoliko centralizirane in se odloča na enem mestu, ne pa da se 12 bank ukvarja z enim podjetjem. Kakšen bo izplen, pa je težko reči. Naš interes je, da podjetja delujejo, imajo dobavitelje, prodajajo naprej.

Kako se je zaradi izkušenj iz let krize spremenilo vaše delo? Katere informacije o podjetjih vrednotite previdneje (strožje?) in kako ste poskrbeli, da pridobivate čim bolj zanesljive informacije o terjatvah, ki jih zavarujete?

Kar zadeva naše ocenjevanje tveganj, smo se v krizi znašli in se precej tudi naučili. Poudarki so nekoliko drugačni. Tudi pri ocenjevanju tveganj gledamo več parametrov. Najpomembnejše je tisto, kar sva se že pogovarjala, ali je poslovni model srednjeročno in dolgoročno vzdržen, ali ima podjetje prave produkte oziroma storitve. Tudi če so številke včasih bolj majave, je bolj pomembno, ali vidiš naprej in prepoznaš, kakšno vizijo imajo. Bolj je v ospredju ocenjevanja tudi to, kakšne odnose imajo podjetja z bankami in koliko jim te stojijo ob strani.

Se strinjate, da so tudi banke spremenile svoj pogled na to, kako in v kakšni obliki zahtevajo od podjetij jamstva?

Mislim, da so tudi financerji sprevideli, da ne pomaga kaj dosti, če imajo hipoteko na industrijski hali, kjer se nič ne dogaja. Rekel bi, da so začeli gledati manj formalno in bolj vsebinsko. To je bilo po svoje tudi nujno. Pri nas je taka sprememba, na primer, da podjetja pogosteje spremljamo. Za slovenska, vsaj za tista, kjer smo malo bolj izpostavljeni, poskušamo pridobivati informacije na četrt leta, enkrat na leto ni več dovolj.

Kako jih spremljate?

Analiziramo njihove poslovne rezultate, opravimo kakšen intervju. Stike imamo z veliko podjetji, naše informacije so sveže.

Kako pa gledate na sedanje gospodarske razmere? Kakšne so po vašem možnosti, da bo postalo gospodarsko okrevanje v Sloveniji stabilno in se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih?

Trenutna rast BDP je močna, po predvidevanjih pa se bo v prihodnjih letih nekoliko ustalila. Razmere so precej boljše, kot so bile v zadnjih letih. Ne moremo pa reči, da bo boljše za zmeraj. Presenečenja so vedno možna. Dogajajo se ne samo na ravni korporacij, pač pa tudi v političnem okolju.

Mislite na zaostrovanje krize z begunci?

Saj vidimo, da vse to že vpliva na blagovne tokove. Nikoli nisi dovolj previden. Mi bomo seveda zagovarjali tezo, da naj imajo podjetja čim boljše zavarovanje za čim bolj sprejemljivo tarifo pri pravi zavarovalnici.