Prevarantski 400-milijonski odpisi

Izguba posojila skupaj z odpisi lahko pomeni konec šaleške energetike in HSE.

Objavljeno
15. marec 2016 21.24
piano/tes
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Ljubljana - Čeprav so na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) trdili, da so se konzorciju petih tujih bank, ki so garantirale 110-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke (EIB), odpovedali na zahtevo EIB, dokument banke Intesa Sanpaolo dokazuje nasprotno. Nespametno odločitev, da poplača posojilo EIB z obveznicami, je sprejel HSE.

HSE in šoštanjska Termoelektrarna (Teš) sta od leta 2007 z mednarodnimi bankami, financerji nadomestnega bloka Teš 6, sklenila pet medsebojno povezanih pogodb, med njimi tudi 25-letno 110-milijonsko posojilo EIB, zavarovano s poroštvom komercialnih bank. Na HSE so še včeraj zatrjevali, da se Teš ni odpovedal garanciji konzorcija bank z zapadlostjo januarja 2016, temveč jo je želel podaljšati. »Že pred zapadlostjo smo imeli informacijo, da dve banki garancije ne bosta podaljšali. Od drugih treh bank pa je edino Société Générale v celoti izpolnjeval zahteve EIB (boniteta banke vsaj A-). Zato se je izkazalo, da je bolj smiselno ta del kredita nadomestiti z drugimi viri,« so pojasnili. Zaradi stališč vrha HSE banke garancije za posojilo EIB niso podaljšale, zato ta od 27. januarja ne velja več.

Kot je mogoče razbrati iz dokumenta banke Intesa Sanpaolo, sta HSE in Teš maja lani očitno že v časovni stiski res želela podaljšati rok za podpis nove garancijske pogodbe pri tujih bankah. Mogoče pa je tudi, da bi si v vmesnem času zagotovila novo garancijo drugje. Kaže, da sta že takrat načrtovala dolgoročno posojilo EIB nadomestiti s sedemletnimi obveznicami. Štiri mesece pozneje se je HSE na konferenčnem klicu med HSE in Tešem ter konzorcijem bank in EIB podaljšanju petletne garancije za posojilo EIB dokončno odpovedal, češ da bodo našli nove, cenejše vire financiranja. EIB se s »podiranjem« finančnih konstrukcij ni strinjal, a v HSE so vztrajali: posojilo bodo poplačali s podjetniškimi obveznicami v vrednosti 300 milijonov evrov. Iskanje zainteresiranih vlagateljev 285-milijonskega paketa obveznic v glavnih evropskih finančnih središčih je bilo tudi razlog, da so v ponedeljek v Šaleški dolini zaman pričakovali dvojec HSE Blaž Košorok in Stojan Nikolič. Izguba posojila EIB ne pomeni resne grožnje le unovčitvi 440-milijonskega državnega poroštva zanj. Skupaj z milijonskimi odpisi vrednosti v Tešu lahko pomeni konec šaleške energetike in celotnega HSE oziroma njegovo prodajo tujcem.


HSE: Odpisov vrednosti ne načrtujemo

Na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) zanikajo, da letos v Tešu načrtujejo za 400 milijonov evrov odpisov vrednosti, a opozoril ni konca. Če se odpisi zgodijo, se obeta nova večstomilijonska prevara države na račun Teša.

Glede na 550 milijonov evrov kapitala in za »en blok 6« ali 1,4 milijarde evrov sredstev, izkazanih v Teševih bilancah za leto 2014, bi to pomenilo odpis celotne šaleške energetike – razen bloka 6 – skupaj z več sto delovnimi mesti.

Revizorji so Tešu že za bilanci 2013 in 2014 oziroma zaradi nepravilnega knjiženja dolgoročnih posojil izdali mnenji s pridržkom, zgodilo pa se ni nič. V HSE pričakujejo, da bodo za leto 2015 prvič po dveh letih objavili letno poročilo z revizorjevim mnenjem brez pridržka, anonimka, ki smo jo pridobili v uredništvu, pa trdi, da naveza Blaž Košorok, Stojan Nikolič (HSE) in Arman Koritnik (Teš) za leto 2015 pripravlja bilančne dokumente, s katerimi od države pričakujejo dodatne finančne vire; 400-milijonska računovodska operacija odpisa vrednosti ter posledično izguba v poslovanju bi HSE koristila, da na papirju ne bi imel dobička, da bi denar ostal na njihovem računu in da SDH ne bi mogel do njega. Za Teš in šaleško energetiko bi bila 400-milijonska operacija odpisa, za katero je težko najti razumno razlago, dodaten, če ne zadnji mlinski kamen okrog vratu. Odpisov vrednosti, zagotavljajo v HSE, v projekcijah poslovanja ne načrtujejo. Zanikajo, da bi obstajali dve Projekciji poslovanja Teš 2015–2030: ena z 51- in druga s 400-milijonskimi odpisi. Prvo je po naših podatkih podpisal prejšnji direktor Teša Matjaž Eberlinc, v njej predvidel konec obratovanja bloka 4 leta 2015 ter jo podprl z izjavo, da je izdelana skladno s priporočili SDH.

V ozadju menda odpuščanja

Ker 51-milijonska slabitev ne pomeni tolikšne izgube Teša, da bi ta opravičevala napovedana odpuščanja skoraj dvesto ljudi, in na drugi strani dodatne davkoplačevalske vire financiranja, bi bila napihnjena, 400-milijonska slabitev kot nalašč za doseganje teh ciljev. Če je Teš na evropske banke naslovil vloge za spregled obveznosti po finančnih pogodbah brez 400-milijonskih odpisov vrednosti, se bodo glavni akterji težko izognili obtožbam o prevari bank. V Teševi bilanci za leto 2014 odpisi vrednosti pomenijo 33 odstotkov odhodkov, to pa znaša okoli 90 milijonov evrov. Ob pripravi računovodskih izkazov je HSE dolžan vsako leto opraviti test slabitev za vse družbe, ki poslujejo z izgubo. Tega mora izvesti pooblaščen ocenjevalec vrednosti podjetij in potrditi revizor. Cenitev in posledično tudi sporne odpise vrednosti v Teš naj bi opravila družba KF Finance. Leta 2015 je imela KF s HSE po podatkih Supervizorja za več kot 200.000 evrov poslov.

V Šaleški dolini zaradi napovedanega odpuščanja vre. Ker so v vodo padli dogovori o načrtovanem odpuščanju skoraj polovice zaposlenih (175 od 377), se bodo v prihodnjih dneh začele priprave na generalno stavko. Sindikat vodstvu Teš predlaga tudi arbitražo o zakonitosti načrta o odpovedi pogodb o zaposlitvi. Vodilnim v HSE in direktorju Teša Armanu Koritniku očitajo, da napihujejo izgubo, knjigovodsko balansirajo z bilancami, da izgubo po krivem pripisujejo plačam zaposlenih in da na sploh niso dovolj naredili na prihodkovni strani.

HSE: Racionalizacija je nujna

V HSE se očitkov branijo z lanskimi podatki o »vse prej kot zanemarljivem« 25-milijonskem znesku za dodano vrednost. Vse skupaj pa je zaman, so prepričani, če ne bodo prilagodili stroškov trgu, kot to počne konkurenca. Vztrajajo, da je racionaliziranje poslovanja proizvodnih družb nujno. Med stroški izpostavljajo stroške dela. Toda plače zaposlenih v Tešu na leto pomenijo okrog 16 milijonov evrov, zato bi jim težko pripisali omembe vreden vpliv na 278-milijonske odhodke v letu 2014. Zanimivejši je indeks povprečnih mesečnih bruto plač zaposlenih v HSE v primerjavi s povprečno bruto plačo v državi: leta 2013 je znašal 252,2, predlani 257. Primerljiva družba Gen Energija s 175 milijoni evrov prihodkov in 17 milijoni evrov čistega dobička v letu 2014 ima indeks 187,9 oziroma 185. Očiltki o kreativnem računovodstvu, s katerim v HSE že dolgo knjigovodsko balansirajo bilance oziroma prikazujejo toliko izgube, kolikor je potrebujejo, so vse pogostejši. Iz bilanc za leto 2014 je mogoče razbrati, da je imel Teš ob 191 milijonih prihodkov 278 milijonov odhodkov. Kreativnost se menda skriva v zadnjih: če k 156 milijonom odhodkov prištejemo za 92 milijonov odpisov vrednosti in 30 milijonov drugih odhodkov, se le-ti povečajo za 122 milijonov in izguba je neizogibna oziroma če držijo obtožbe na račun trojke Košorok-Nikolič-Koritnik kot naročena.