»Preveč sem vložil v tovarno, da bi jo zaprl«

Trbovlje – Trboveljska STT IM v lasti znanega energetskega lobista Petra Kotarja in sina Boštjana 76 delavcem dolguje eno plačo in dva regresa, državi pa za okrog 150 tisočakov prispevkov. Po grožnjah zaposlenih, da bodo dolg izterjali s stavko, se položaj v STT IM umirja; stavko so zamrznili.

Kotar računa, da bo dolg poravnal do junija, saj je STT IM po treh sušnih mesecih spet dobila nekaj naročil – večinoma iz tujine. V tem času bo, upa, uredil tudi bančne garancije.

V STT IM se je začelo zapletati v začetku leta, ko so ostali brez januarske plače. Delavci so oblikovali sindikat, imenovali vodstvo za pogajanja z lastniki, stavko je podprlo štirideset zaposlenih, a so imeli pri vsem skupaj precej nesrečno roko. Upravi STT IM, ki jo vodi lastnikova partnerica Barbara Kotar, je uspelo dokazati, da stavka ni bila napovedana zakonito. Med devetimi delavci, ki so iz STT IM kmalu zatem odšli, sta bila neuradno tudi dva od treh sindikalnih voditeljev. Pet ljudi, ki jim do upokojitve manjka le kakšno leto ali leto in pol, je dalo izredno odpoved, štirim je delovno razmerje iz poslovnih razlogov odpovedala uprava. Tisti, ki so delo obdržali, se bojijo, da se tudi STT IM ne bo mogla ogniti kalvariji, ki jo mnogi pomnijo kar iz štirih stečajev obeh predhodnic podjetja, to je Strojne tovarne Trbovlje in STT Strojegradnje. Peter Kotar se je za Delo odzval: »Strah je odveč. Preveč sem vložil v tovarno, da bi jo kar zaprl.« Vlaganja ocenjuje na najmanj 2,5 milijona evrov. Dividende, pravi, si iz STT IM ni nikoli izplačal, januarja pa so zaradi težav v poslovanju znižali tudi plače vodilnim. V upravi ocenjujejo, da razlogov za »aktiviranje« zamrznjene stavke ni.

Spet naročila

Namestnik direktorice Matej Kordelič priznava, da je družba v likvidnostnih škripcih. V težkem položaju je pravzaprav vsa strojegradnja, poslovanje pa dodatno otežuje še sezonski vpliv. Po sušnih treh mesecih, pravi Kordelič, imajo za naslednje štiri mesece dovolj naročil. Zdaj je večji problem pomanjkanje ustreznih delavcev.

STT Strojegradnja, hčerinska družba nekdanje STT, je v lasti družine Kotar pristala v stečajnem postopku pred desetimi leti. V drugem poskusu je bil Peter Kotar edini ponudnik za nakup, tovarno pa mu je na pogorišču trboveljske strojne industrije uspelo obdržati vse do danes. STT IM je po razsulu domala vsega trboveljskega gospodarstva med največjimi družbami, Kotar pa med največjimi delodajalci v občini.

STT IM je do leta 2012 po informacijah Supervizorja poslovala pozitivno, leta 2013, ko so se prihodki prepolovili – bilo jih je le še za dobrega 2,3 milijona – pa je imela 2,6 milijona evrov negativnega čistega poslovnega izida. Lani je po Kordeličevih podatkih promet spet zrasel – znašal je okrog pet milijonov evrov, medtem ko letos spet računajo na poslovanje okrog ničle.