Preventivno prestrukturiranje tudi za majhne družbe

Ljubljana - V postopek preventivnega prestrukturiranja bi v prihodnje lahko šle tudi majhne družbe, za katere bi veljala posebna pravila glede prisilne poravnave, poenostavljena prisilna poravnava pa bi bila omejena le na mikro gospodarska podjetja.

Postopek preventivnega prestrukturiranja je namenjen velikim in srednje velikim podjetjem, ki jim grozi, da bodo v roku enega leta postali insolventni. Postopek se lahko začne ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum pa morajo potrditi imetniki 75 odstotkov teh terjatev. Za slednje bodo po novem veljala tudi posebna pravila prisilne poravnave, ki sicer veljajo za velike in srednje velike družbe - med drugim lahko postopek predlagajo tudi finančni upniki, ki lahko pripravijo tudi načrt finančnega prestrukturiranja in prevzamejo vodenje; možen je dogovor o spremembi tako navadnih kot zavarovanih terjatev.

Prisilka le za mikro podjetja in espeje

Poenostavljena prisilna poravnava bi bila tudi po novem omejena le na mikro družbe in samostojne podjetnike. Ministrstvo za pravosodje navaja oceno Finančne uprave RS (Furs), da glavni cilj dolžnikov v poenostavljenih prisilnih poravnavah ni učinkovito prestrukturiranje, ampak se želijo v prvi vrsti izogniti davčnim obveznostim.

Vzrok za to naj bi bil neuravnotežen položaj dolžnika in upnikov, dolžniki naj bi bili v izraziti prednosti. Furs ugotavlja, da nekateri dolžniki načrtno slabijo terjatve, izvajajo odpise in povečujejo stroške z namenom, da prikažejo insolventnost, nato pa začnejo postopek poenostavljene prisilne poravnave in dosežejo odpis dolgov (v skoraj vseh primerih tudi visokih davčnih obveznosti). Načrti finančnega prestrukturiranja so nerealno zastavljeni, tako da država redko da soglasje k predlagani poenostavljeni prisilni poravnavi, so zapisali v gradivu.

Boljši položaj upnikov v osebnih stečajih

Novosti v zakonu so predvidene tudi v primeru osebnega stečaja, s katerimi naj bi izboljšali položaj upnikov in omejili zlorabe. Po novem je predvideno podaljšano obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika s treh na pet let. Hkrati bi razširili nabor poslov, ki jih je mogoče izpodbijati, tako da bi poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami zajeli tudi posle s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi fizičnimi osebami. Sodišče bi lahko za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, skrajšalo dveletno preizkusno obdobje na najmanj šest mesecev.

Upniki, ki po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti najdejo dolžnikovo premoženje, ki ga je ta pridobil pred odpustom obveznosti (in ga prikril), bi imeli po novem možnost doseči razveljavitev odpusta obveznosti že, če bi predlagali začetek stečajnega postopka nad takim premoženjem. V tem primeru uveljavljanje zahtevka za razveljavitev odpusta obveznosti ne bi bilo vezano na triletni rok.