Tiskane izdaje
Poročilo o državnih pomočeh za leta 2013, 2014 in 2015 razkriva, da je bilo predlani največ pomoči, 187 milijonov, namenjene za varstvo okolja in varčno porabo energije, kjer je z 20 milijoni izstopala Energetika Ljubljana. V primerjavi z letom prej se je zelo povečala pomoč za prestrukturiranje podjetij, predvsem zaradi 91 milijonov pomoči Cimosu. Podjetja v težavah so po prejemu pomoči končala v stečaju (Polzela) ali pa čakajo na prodajo (Cimos, MLM). Pomoči za raziskave in razvoj se je leta 2015 za polovico zmanjšala, manj je tudi spodbud za kmetijstvo in regionalni razvoj.
Čeprav politika že več let napoveduje odmik od povratnih oblik pomoči, te še pomenijo levji delež, sledijo konverzija dolga ter znižanje davkov in prispevkov. Vodja sektorja za spremljanje državnih pomoči Bernarda Suša pravi, da so med subvencijami tudi izplačila, odobrena že v preteklih letih in prejšnji finančni perspektivi. Že lani je bilo teh sredstev manj, letos pa naj bi se še znižala. »Dodeljene bodo le v zaposlovanju in temeljnih raziskavah, kjer je povratna sredstva težko pričakovati.« Na voljo bodo predvsem povratna kohezijska sredstva.
Največ za Cimos in Slovenske železnice
Ta je v zadnjih treh letih edina prejela državne spodbude za področje transporta. S 126 milijoni evrov pomoči za prestrukturiranje in reševanje ji sledi Cimos, temu pa zavod za gozdove in kmetijska zbornica, ki sta sredstva prejela za javno gozdarsko službo in kmetijsko svetovanje. Za področje zaposlovanja je največ državnih sredstev prejelo invalidsko podjetje HTZ Harmonija (21 milijonov), za raziskave in razvoj Univerza v Ljubljani (9 milijonov), za regionalne pomoči pa Revoz (16 milijonov).
Med prejemniki najdemo tudi uspešne družbe, ki so med drugim prejele pomoči za regionalni razvoj in zaposlovanje, med prvimi so Petrol, Krka in Lek, med drugimi pa Zavarovalnica Triglav in Mercator.
Razdrobljenost državnih spodbud. Infografika: Delo
Kot pišemo na prvi strani, se je obseg subvencij v letu 2015 zmanjšal, a te še vedno prevladujejo. »Same subvencije, če niso povezane s konkretnimi projekti, ne prinašajo najboljših rezultatov,« ugotavljala dr. Matjaž Koman z ekonomske fakultete. Kot pravi, bi zato subvencije morale iti v smer sofinanciranja.
Koman še meni, da so državne spodbude preveč razdrobljene in da bi jih bilo bolje usmeriti v področja, ki bodo imela večje multiplikativne učinke na slovensko gospodarstvo. »Treba je postaviti prioritete. Enkrat se bomo morali odločiti, kaj bo naša konkurenčna prednosti in kaj bomo spodbujali. To bo morala jasno določati strategija razvoja,« pravi. Gre za horizontalen pristop državnih pomoči, ki ga zagovarja tudi Evropska unija, a ta je po Komanovi oceni slab in je tudi eden od razlogov, da je EU potrebovala toliko časa, da se je izvila iz krize.
Prepozna pomoč
Posebno poglavje so podjetja v težavah. Iz poročila o državnih pomočeh v letih 2013-2105 je razvidno, da so se po desetih letih ohranili le 41 odstotkov družb, ki so dobile državno pomoč, in le dobra petina zaposlenih v teh podjetjih. Med tistimi, ki so propadla, so denimo Mura, Industrija usnja Vrhnika, Sva, Steklarna Luminos, MTT Tekstil ...
Koman ugotavlja, da so te družbe pomoč pogosto dobile prepozno: »Podjetjem v težavah je treba pomagati takoj, ne pa z zamudo.« Zamude povzročajo tudi obvezne priglasitve evropski komisiji, ki najbolj izkrivljajo konkurenco in želi imeti evropska komisija nad njimi še vedno nadzor. Koman dodaja, da bi bilo pri teh družbah treba gledati na dolgoročno možnost preživetja družbe.
Del poročila o državnih pomočeh je tudi ocena o uspešnosti. A to naredijo dodeljevalci sami, zato so te ocene večino nekritične ali pa iz zapisa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila dodeljena pomoč učinkovita ali ne. Vodja sektorja za državne pomoči Bernarda Suša priznava, da to težavo opažajo tudi na ministrstvu za finance. »Ministrstva nočejo priznati, da je nek ukrep slab, čeprav to ni slabo. Pomembno je to ugotoviti in ukrep spremeniti,« pravi.
Nov način ocenjevanja
Ministrstvo za finance je zato v svojem strateškem načrtu predvidelo spremembo navodila o poročanju. To naj bi, kot je razumeti, šlo v smeri, da bodo ministrstva poročala o rezultatih, oceno učinkovitosti določenih shem pa bi nato opravil Umar, ki bi bil nevtralen ocenjevalec. Kot pojasnjuje Suša, problem ocenjevanja učinkovitosti še zdaleč ni le problem Slovenije, ki spada celo med vzornejše države, ampak se s tem izzivom spopadajo tudi druge članice.
Koman ugotavlja, da rezultati kažejo, da pomoči, kot so se dodeljevale doslej, niso bile najbolj učinkovite na dolgi rok. So pa razlike med posameznimi pomočmi - več rezultatov so prinesle spodbude za zaposlovanje ter raziskave in razvoj. »Vsako ocenjevanje pa je treba gledati na daljše obdobje, saj se nekateri učinki pokažejo z zamikom,« pravi. Prenos ocenjevanja učinkovitosti na Umar se mu zdi dobra ideja, »saj ima Umar ljudi, ki se na to spoznajo«. Ključen problem pa je po njegovem, kdo bo te državne spodbude dobil.
Več odgovornosti članicam
Sistem državnih pomoči se od leta 2012 spreminja tudi na evropski ravni in prinaša več pristojnosti državam članicam pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov. To z drugimi besedami pomeni, da naj bi evropska komisija presojala le še o velikih projektih in ukrepih, ki najbolj negativno vplivajo na konkurenco, med drugim tudi pri podjetjih v težavah. A kot pravijo na ministrstvu finance, to ne pomeni, da bodo lahko pravila o dodeljevanju bolj ohlapna, saj bo komisija še vedno izvajala nadzor. Kot pravi Suša, evropska komisija vsako leto pod drobnogled vzame eno shemo, da ugotovi, ali je naša presoja skladna. »V zadnjih treh letih ni imela pripomb.«
