Tiskane izdaje
Ljubljana – V slovenski obrtni register je vpisnih 64.971 samostojnih podjetnikov, obrtnih zadrug in gospodarskih družb različnih lastniških oblik. Četrtina se jih ukvarja z gradbeništvom, druga četrtina s predelovalnimi dejavnostmi (od plastičarstva preko kovinarstva do lesarstva), slaba osmina z gostinstvom in dobra desetina s prometom in skladiščenjem.
Ajpes je za leto 2014 dobil podatke 63.590 družb (med njimi je bilo 94,3 odstotke mikro, 3,6 odstotka majhnih in 1,1 odstotek srednjevelikih družb) in 67.500 majhnih (samostojnih) podjetnikov (s.p.), 12.153 samostojnih podjetnikov pa je bilo lani obdavčenih z normiranimi odhodki in jim poslovnih poročil ni treba ne sestavljati ne pošiljati Ajpesu. Nesporno dejstvo je, da v slovenskem gospodarstvu po številu močno prevladuje malo gospodarstvo, ki predstavlja 99 odstotkov vseh podjetij in zaposluje okrog polovice vseh zaposlenih.
Leta 2012, ko je bilo članstvo v obrtno-podjetniški zbornici še obvezno in so v OZS še imeli pregled nad obrtno dejavnostjo je bilo v državi 51.156 obrtnih obratov – 39.690 je bilo samostojnih podjetnikov, 11.466 pa gospodarskih družb in obrtnih zadrug (od tega 10.861 d.o.o.-jev).
Med »Ajpesovimi« espeji jih je leta 2014 slabih 67 tisoč zaposlovalo manj kot deset ljudi, skoraj 51.500 samostojnih podjetnikov je bilo tako ali tako samozaposlenih; verjetno pa tudi med »normiranci« prevladujejo samozaposleni, čeprav tega stoodstotno ni moč trditi, saj je meja višine letnih prihodkov zanje sto tisoč evrov in imajo zato lahko tudi kakšnega zaposlenega.
Pri »Ajpesovih« 67.500 samostojnih podjetnikih je bilo skupaj 41.632 zaposlenih. Skupni prihodki tega dela malega gospodarstva so dosegli 4,85 milijarde evrov, odhodki pa 4,49 milijarde evrov. Skupni »podjetnikov dohodek«, kar je hkrati neto plača in dobiček, je dosegel 421 milijonov evrov, negativni poslovni izid je bil 55 milijonov, neto podjetnikov dohodek pa tako 366 milijonov evrov. 51.478 samozaposlenih si je tako po plačilu prispevkov (in davkov) mesečno izplačalo reci in piši 340 evrov. Kar je seveda manj od minimalne plače. Ampak tako pač je.
Mesečni podjetnikov dohodek tistih 7167 podjetnikov, ki so zaposlovali od 2 do 9 ljudi, povprečno pa 3,3, je bil povprečno 1080 evrov, z večanjem podjetij pa ta dohodek raste: pri 553 podjetnikih, ki so zaposlovali od 10 do 49 ljudi, povprečno 15,5, je bil mesečni podjetnikov neto dohodek 4337 evrov, pri osmih podjetnikih s skupaj 653 zaposlenimi, povprečno 81,6 ljudmi, pa je bil že konkretnih skoraj 22 tisočakov. A jih verjetno niso razprčkali, temveč večinoma namenili v koristne namene.
Neprimerljivi podatki
Ob obravnavi Ajpesovih podatkov o samostojnih podjetnikih je nujno treba opozoriti, da v brez sence dvoma obrtnih dejavnostih (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo) deluje 39.256 samostojnih podjetnikov. Kar je številka, ki jo je moč primerjati z obrtnim registrom. Po slednjem, na primer, ima dovoljenje v gradbeništvu 16.539 subjektov, po Ajpesovih podatkih je espejev v gradbeništvu 10.607, ostali so torej registrirani drugače, večinoma zanesljivo kot družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Nenazadnje espeji za svoje poslovanje odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, kar zna biti včasih nerodno.
V razliki med 39.256 in 67.000 so številne dejavnosti, nekatere tudi obrtne, precej pa je povsem drugačnih. Na primer poslovanje z nepremičninami (nepremičninski mešetarji), pa finančne in zavarovalniške dejavnosti, pa strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti - kjer je od 9.595 espeji v obrtnem registru 2.048 vpisanih. Ostali so očitno samostojni raziskovalci, odvetniki, ..., raznovrstni prekarci. Med njimi so morda tudi novinarji, ki bi znali biti razporejeni tudi pod J: informacijske in komunikacijske dejavnosti (2.701 po Ajpesu in 28 v obrtnem registru) ali morda pod R: kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1.938 po Ajpesu in 1150 po registru). Z eno besedo: nejasnost, posebej če se upošteva še 12.153 normativno obdavčenih. Med katerimi so zanesljivo novinarji, pa razne storitvene obrtnice in obrtniki, na primer frizerke, kozmetičarke ali računalnikarji.
Aktualne zadrege
Z regresnimi zahtevki, ki so napol administrativna ovira, podjetniki pa se pred drobnimi nezgodami zaposlenih niti ne morejo zavarovati, čeprav jih lahko potisnejo celo v stečaj, se v tem času kljub obljubam in kljub pogajanjem z državo ni nič spremenilo.
Resorni minister Zdravko Počivalšek je pred pol leta obljubil, da je »na področju javnih naročil še čas, da predihajo obrtniške sugestije«. Sedaj so jih predihali, ne pa upoštevali. V OZS jih pri javnih naročilih bolj kot najnižje cene kot merilo moti, da lahko javno naročilo dobi inženirsko podjetje brez zaposlenih, ki zmaga s ceno, ki po nobenem ključu ni realna. Upoštevati bi bilo treba neke standarde, saj sicer podizvajalci ne morejo biti in niso korektno poplačani. Ideja: na javni razpis se lahko prijavi le tisti, ki lahko vsaj kakšen del naredi sam, ne pa inženirji. Še bolje pa bi bilo, če bi bila naročila razdeljena na sklope.
Ukrepi tako imenovane »male davčne reforme« po mnenju OZS tako še zdaleč ne predstavljajo pobud in spodbud, ki so jih sami predlagali in za katere so prepričani, da bi pripeljali do zagona gospodarstva. »Dokler bodo ukrepi države temeljili na socialnih spodbudah in višanju plač v javnem sektorju in ne na ukrepih, ki bi povečali zaposljivost v gospodarstvu in posledično tudi gospodarsko rast, v Sloveniji zagotovo ne bo prišlo do želenih sprememb«, svari predsednik OZS Branko Meh. Dejansko se obremenitev dela povečuje, menijo v OZS.
Direktor OZS Danijel Lamperger pravi, da se je država dela na črno lotila na napačni strani, s preganjanjem sive ekonomije, tistih, ki že plačujejo davke, ne pa tistih, ki tega ne počnejo. Pa je takih, ki delajo na črno in ki ne plačuje ne davkov ne prispevkov veliko. Vedno novi ukrepi silijo še te, ki sedaj plačujejo davke in prispevke, v delo na črno!
Mikro podjetja morda res ne ustvarjajo opaznega dobička, vendar pa zaposlujejo in iz njih lahko nastanejo večja podjetja. Lamperger pogreša napredek tudi pri posojilih malemu gospodarstvu. Država je sanirala banke, te pa ne kreditirajo, ker je pri tem tveganje pač večje kot pri stabilnih obrestih za obveznice.
V OZS opažajo, da je zanimanje za strokovno izobrazbo po tistem, ko so bili znižani ali celo odpravljeni vstopni strokovni pogoji za ukvarjanje s številnimi dejavnostmi upadlo. Vsa ideja o deregulaciji poklicev po oceni Danijela Lampergerja ne prinaša učinka, ki ga je država pričakovala – in na to so v OZS pravočasno opozarjali. Počasi se sicer stvari obračajo, spet naj bi uvedli dualni izobraževalni sistem, kar pa ne izbriše dejstva, da je bilo izgubljenih nekaj let. Če bi vodili pametno politiko, bi imeli več državljanov, ki bi znali delati, sedaj pa imamo visoko izobražene kadre, ki se jih ne da zaposliti, ugotavljajo v OZS.
V zbornici pričakujejo, da se bodo potrošniki začeli zavedati, da to, če je nekdo registriran za dejavnost, še ne pomeni, da jo obvlada in da je v njej mojster. Potrošnike bo treba navaditi, da bo v svojem okolju pogledal ne le, kdo je registriran, temveč tudi, kdo ima znanje, mojstrski izpit.
