Pri zaščiti pred požarom se ni mogoče zanašati na srečo

Dobra požarna varnost in požarni red sta lahko življenjskega pomena.

Objavljeno
27. september 2016 17.41
lvi*Požar
Cveto Pavlin
Cveto Pavlin
Zagotavljanje požarne varnosti spada med najpomembnejša varnostna področja. Dobra požarna varnost in požarni red sta lahko življenjskega pomena in ju ne smemo prepustiti naključju, zato je treba urediti požarno varnost skladno z zahtevami zakonodaje.

Požarna varnost v podjetjih je pomembna predvsem zato, da bi preprečili nezaželene dogodke ali vsaj zmanjšali njihovo pogostost. Prizadevanja v razvitih državah gredo že dalj časa v smer dvigovanja ravni varnosti v procesnih okoljih s premišljenim vodenjem varnostne politike in z načrtovanjem ter pripravami na ravnanje v primeru nesreč. V kemijski, farmacevtski, predelovalni in drugih procesnih industrijah, denimo, se nenehno povečujeta tehnološka kompleksnost in raznovrstnost proizvodov. Zelo povečana je prisotnost nevarnih snovi v reaktorjih, cevovodih in hranilnikih pri visokih temperaturah ter tlakih.

»Učinkovit nadzor nevarnosti je v današnjem času mogoč samo s sistematskim pristopom, z učinkovitim tehničnim varovanjem, organizacijo, predpisi, standardi, zakonodajo in strokovnjaki za to področje. Trend današnjega tehničnega varovanja je, da se škoda sploh ne zgodi, če pa že, naj bo ta minimalna. Povedano drugače, procesi naj zaradi neljubih dogodkov sploh ne bodo moteni,« pojasnjuje vodja marketinga v kamniški Zarji Elektroniki Grega Gmajnar.

Varnost na visoki ravni

Požarna varnost v Sloveniji je na zgledno visoki ravni, meni Gmajnar. Tako gospodarstvo kot upravniki javnih ustanov se zelo dobro zavedajo pomembnosti zagotavljanja varnosti za vse deležnike, saj je na požarno varnost treba gledati iz vseh zornih kotov, kot na varovanje človeških življenj, okolja, interesa zaposlenih in lastnikov. A razmere seveda niso popolne. Še vedno se najdejo objekti, ki zaradi različnih vzrokov niso ustrezno požarno varovani. Zgodi se, da protipožarni ukrepi v nekaterih primerih niso upoštevani, denimo pri različnih gradbenih ali vzdrževalnih posegih. A tega je, k sreči, malo.

»Imeti ustrezno zaščito pred požarom se v razmerju do škode, ki nastane ob požaru, vsekakor izplača. Zanašati se na golo srečo ali pa morda na zavarovalniške družbe je poslovno neresno, malomarno, nevarno in odgovorni lastniki se tega zavedajo. Mimogrede, vsaka zavarovalniška družba bo temeljito preverila, kako so v podjetju poskrbeli za požarno varovanje. Neustrezna tehnološka zaščita bo zagotovo prispevala k precej višji zavarovalni premiji,« razlaga Grega Gmajnar.

Če se zgodi požar, se poslovna škoda ne meri le v uničenih prostorih, opremi in zalogah, temveč je največje breme za oškodovano organizacijo izpad prihodkov iz poslovanja, nezmožnost uresničitve že obljubljenih dobav poslovnim partnerjem ... Z ustreznimi sistemi za odkrivanje in javljanje požara in sistemi aktivne požarne zaščite se je tovrstnim scenarijem mogoče izogniti in škodo močno zmanjšati.

Požarni sistemi »na ključ«

V Zarji Elektroniki se zavedajo svoje odgovornosti, zato izdelujejo predvsem protipožarne sisteme »na ključ«, ki zajema svetovanje, idejne zasnove, projektiranje, razvoj, proizvodnjo, inženiring in montažo ter kasnejše servisiranje in vzdrževanja sistema. Zadnje je pomembno, ker še tako dobro načrtovan in vgrajen sistem ne bo opravljal svoje funkcije, če ne bo redno in pravilno vzdrževan. V Zarji Elektroniki je deset sodelavcev v razvoju, prav toliko v projektni pisarni, 25 do 30 inženirjev in tehnikov pa je vsak dan na terenu.

Protipožarne sisteme ne le izdelujejo, ampak tudi razvijajo. »Če opredelimo našo raziskovalno-razvojno dejavnost po metodologiji Frascati, bi raziskovalne aktivnosti uvrstili nekje med eksperimentalni razvoj in uporabne oziroma aplikativne raziskave. V našem primeru lahko torej rečemo, da je razvoj proces, prek katerega je znanje, ki izhaja iz raziskav z ustrezno tehnologijo, pretvorjeno v proizvode in storitve,« pojasnjuje Gmajnar.

Velika večina njihovih strank je iz Slovenije, čedalje bolj pa delujejo tudi na tujih trgih. V širši regiji so se uveljavili tudi s pomočjo slovenskih podjetij, ki so tam odpirala proizvodne, industrijske ali poslovne obrate. Ker so bili z njihovimi sistemi in storitvami zadovoljni doma, so jih povabili k sodelovanju tudi zunaj Slovenije. Nato so jih tudi drugi prepoznali kot zanesljive, učinkovite in stroškovno ugodne in tako so začeli rasti na posameznih trgih.